Reševalni pas enostavno rešuje življenja
Minulo soboto je minilo deset let, kar je nastal znameniti posnetek gasilcev, ki so si med nepregledno množico vozil peš utirali pot do kraja prometne nesreče na avtocesti Logatec–Unec.
Kranj – Gasilec in reševalec Anže Albreht iz Logatca, ki je pred desetimi leti v polni opremi pretekel dobra dva kilometra, je z aktivacijami vseh deležnikov spodbudil intenzivno ozaveščanje, da pri reševanju življenj šteje vsaka sekunda, vzpostavitev reševalnega pasu za intervencijska vozila pa je pri tem ključna. »V desetletju aktivacij so domači vozniki pomen pravilnega vzpostavljanja reševalnega pasu ob vsakem zastoju že dodobra usvojili, tuje voznike pa deležniki od lanskega leta ozaveščajo še bolj intenzivno,« so ob deseti obletnici dogodka, ki je odločilno vplival na rojstvo projekta Ustvarimo reševalni pas, zapisali na Agenciji za varnost prometa (AVP).
»Ta dogodek je v meni sprožil alarm, da je treba ljudi ozavestiti, kaj je, kako ga in predvsem zakaj je reševalni pas treba ustvariti v vsakem zastoju. Reševalni pas enostavno rešuje življenja,« je na posebnem dogodku na avtocestnem počivališču Lom povedal Anže Albreht, tudi ustanovitelj Zavoda Reševalni pas.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je poudarila, da je projekt Zavoda Reševalni pas čudovit primer, kako so za spremembo vzorcev vedenja v prometu pomembni zgled, razumevanje in ozaveščanje.»Vsaka pot se začne s prvim korakom. Tudi gibanje, iz katerega je zrasel Zavod Reševalni pas, se je začelo s korakom, pravzaprav dobesedno tekom po avtocesti, gasilca-reševalca Anžeta Albrehta, ki nam je vsem dal misliti o tem, kako ravnamo in se obnašamo v prometu, ko se zgodijo nesreče in zastoji. Anže Albreht je odličen zgled aktivnega državljana, ki ni zgolj ugotavljal, kako slabe so razmere in tarnal nad njimi, ampak je stopil v akcijo.«
Predsednik uprave Družbe za avtoceste v RS Valentin Hajdinjak je dodal: »Velikokrat ne le minute, ampak sekunde rešujejo življenje. Vsakdo lahko pri tem pomaga, brez velikega napora, le pravočasno se je treba pravilno razvrstiti ob vsakršnem zastoju na avtocesti. Promet je skupinska dejavnost, v kateri moramo sodelovati vsi. Pri oblikovanju reševalnega pasu je to še posebno pomembno. Dovolj je en neodgovoren ali pa nepoučen voznik, da se po nepotrebnem trošijo dragocene sekunde. Vendar pa je takih po desetletju kontinuiranega ozaveščanja o nujnosti oblikovanja reševalnega pasu vse manj. V minulih desetih letih se je po naših opažanjih stanje izboljšalo za več kot 80 odstotkov!«
Simona Felser, v. d. direktorja AVP, je Anžetu Albrehtu in ekipi Zavoda Reševalni pas čestitala »za izjemno delo, ki je bilo prepoznano tudi na ravni Evropske unije. To je še en dokaz več, kako pomemben je ta projekt«. Ob tem je spomnila, da se reševalni pas ob zastoju na avtocesti ustvari tako, da sevozila, ki se ustavljajo ali stojijo na levem prometnem pasu, razvrstijo čim bolj levo, vozila na desnem prometnem pasu pa se morajo razvrstiti čim bolj desno, tudi na odstavni pas. »Tako ustvarimo dovolj široko in varno pot za dostop intervencijskih vozil. Poudarjam še, da se je prepovedano priključiti vozilom s prednostjo, ki so na nujni vožnji!« je pojasnila.