Trije nepoklicni župani

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 26. junij 2023 / 22:22

Med gorenjskimi župani so trenutno trije, ki funkcijo opravljajo nepoklicno. To so cerkljanski župan Franc Čebulj, jeseniški župan Peter Bohinec in kranjskogorska županja Henrika Zupan.

Gorje, Kranjska Gora, Jesenice, Cerklje – Po podatkih ministrstva za javno upravo, ki veljajo za mesec februar, je bilo med župani 212 slovenskih občin 160 takih, ki funkcijo opravljajo poklicno, in 52 nepoklicnih županov. Med poklicne župane je s 1. aprilom prestopil tudi gorjanski župan Peter Torkar, ki občino vodi že peti mandat. Kot je pojasnil, se je za to odločil zaradi obsežnih obveznosti na Občini Gorje, ki ga zaposlujejo od jutra do večera, svojo dejavnost strugarstva pa je zato opustil. Preteklih 16 let je sicer funkcijo vselej opravljal nepoklicno.

Henrika Zupan, ki je bila na lanskoletnih volitvah prvič izvoljena za županjo Občine Kranjska Gora, bo funkcijo nepoklicno opravljala predvidoma do konca letošnjega leta, nato bo postala poklicna županja. »V podjetju, kjer sem trenutno zaposlena, moram dokončati določena dela in obveznosti, potem pa se bom kot poklicna županja v celoti posvetila vodenju občine,« je pojasnila Zupanova.

Funkcija zahteva celega človeka

Na županski stol Občine Jesenice je v tem mandatu prvič sedel tudi Peter Bohinec, ki funkcijo opravlja nepoklicno. Zaposlen je na Slovenskih železnicah kot pomočnik direktorja Zdravstvenega doma v Ljubljani, kjer pokriva področje investicij v primarnem zdravstvu. »Investicije so v teku, so zelo zahtevne, in ker želim, da se tako izvedbeno kot finančno zaključijo, kot sem načrtoval, sem se odločil, da jih vodim do zaključka, in skladno s tem je bila sprejeta moja odločitev glede nepoklicnega opravljanja funkcije župana,« nam je zaupal Bohinec. Kot pravi, je njegovo poklicno, župansko in osebno življenje zelo prepleteno. »Delo z veseljem opravljam in si želim v čim večji meri izpolniti obljube, ki sem jih dal občanom, kajti le tako bodo Jesenice ponovno postale pomembno gospodarsko središče in družbeno odgovorno mesto,« je poudaril.

Bohinčevo plačilo za nepoklicno opravljanje funkcije znaša neto 1325 evrov mesečno oziroma 1839 evrov bruto, kar po njegovem mnenju ni primerno ovrednoteno z obsegom dela, obveznosti in odgovornosti župana. »Občinski proračun prihrani petdeset odstotkov planirane vrednosti za izplačilo plače župana, kar na leto znaša približno 22.000 evrov,« je povedal Bohinec, ob tem pa še dodal, da opravljanje funkcije župana zahteva celega človeka ne glede, koliko je za to plačan.

Razlika le v plačilu

V svojih 29 letih županovanja je cerkljanski župan Franc Čebulj funkcijo nepoklicno opravljal kar 21 let. Kot pravi, dela kot nepoklicni župan nima nič manj. »Delam enako kot poklicni župan, razlika je le v višini plačila,« nam je zaupal Čebulj, ki ima na mesec 1768 evrov bruto oziroma 1224 evrov neto, kar je polovica zneska, ki bi ga dobil, če bi županovanje opravljal poklicno. »Glede na zahtevnost in odgovornost župana, ki ne odgovarja le politično, temveč tudi materialno, je mnenje večine slovenskih županov, da smo pri plačilu podcenjeni,« je poudaril.

Pred kratkim so slovenski župani na prenizke plače opozorili tudi predsednika vlade Roberta Goloba, ki pa se – kot je povedal Čebulj – na njihove prošnje ni pozitivno odzval. »Menimo, da bi se morale plače županov izenačiti s plačami funkcionarjev v kabinetih ministrstev in predsednika vlade,« je dejal Čebulj. Po njegovi oceni je kot nepoklicni župan občinskemu proračunu v vseh 21 letih prihranil približno pol milijona evrov. »Drugače smo obravnavani tudi pri povračilu stroškov, malice nam ne priznavajo, nimamo regresa, zato smo v primerjavi s poklicnimi župani prikrajšani tudi s tega vidika,« je še dodal Čebulj, ki se je pred dvanajstimi leti upokojil.

Število prebivalcev

Kot so še pojasnili na ministrstvu za javno upravo, županu, ki opravlja funkcijo nepoklicno, pripada plačilo v višini petdeset odstotkov plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo, drugih dodatkov župani nimajo. Plače županov in podžupanov se določijo v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. S 1. aprilom letos so se večini zaposlenih v javnem sektorju, tudi funkcionarjem, uvrstitve delovnih mest, nazivov in funkcij povišale za en plačni razred, in sicer zaradi odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, h kateri so se v oktobrskem dogovoru med drugim zavezali vlada in sindikati javnega sektorja. Župani so tako od 1. aprila razvrščeni med 47. in 60. plačni razred, pri čemer je razred odvisen od tega, koliko prebivalcev ima občina.