Dvojčki

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / nedelja, 18. junij 2023 / 17:21

Nama so bili dvakrat dani dvojčki. Ob prvi napovedi njunega prihoda sva bila presenečena (celo evforična), drugič zaskrbljena (skoraj šokirana), ker sva vedela, kaj naju čaka. Opremo od prvih dvojčkov sva prodala, češ kaj pa nama bo. Nato sva vse še enkrat kupila. Kaj pa naj bi storila? Z veseljem pa sva vse sprejela; bilo je naporno, danes je veselje obilno. Dela je bilo vedno dvojno, zadovoljstva pa tudi, če se odločiš, da imaš otroke rad.

Prejšnji teden smo pisali o pomenu iskanja avtentičnosti, pristnosti svoje poti, ki jo mora vsak otrok najti. In kako zelo je pomembno, da starši znamo to otrokom omogočiti. Kako pa je pri dvojčkih? Ali jih vzgajati kot eno osebnost ali od začetka kot dve osebnosti? Pred petdesetimi leti in več je prevladovalo prepričanje, da je treba dvojčke vzgajati kot eno osebnost in jih obravnavati kot eno entiteto. Ta pristop je bil znan kot enakost vzgoje (ang. twinning). Ideja je bila, da se dvojčka obravnavata kot eno, da se ohranja njuna enotnost, skupen razvoj in povezanost – kupovali so jima enake obleke, spodbujali so ju v enake aktivnosti, vpisovali v iste šole, imela sta iste prijatelje. Namen takšnega pristopa je bil zagotoviti, da se dvojčka počutita enakovredno, preprečiti rivalstvo in spodbujati medsebojno podporo.

Z leti se je pogled na vzgojo in iskanje avtentičnosti dvojčkov zelo spremenil. Dvojčka od prve sekunde spočetja bivata skupaj v materinem trebuhu. Njuna povezanost je posebna in edinstvena, tako zelo biološka. Njuna povezanost pogosto močno vpliva na njuno življenje. Med njima se razvije močna čustvena vez, pogosto se dvojčki najprej obrnejo na brata, sestro dvojčico kot na partnerja. Pogosto vzpostavijo posebno komunikacijo. Spomnim se, da je naš par dvojčkov pred govorom razvil posebno vrsto čebljanja, ki sta jo razumeli le oni dve.

Stroka je začela ugotavljati, pisati, izobraževati, da sta dvojčka dve ločeni osebnosti. In da je smiselno spodbujati njuno individualnost. Vsak ima svoje talente, interese, cilje. Celo dvojčki niso enaki v svojih sposobnostih. Zelo normalno je, da je na določenih področjih en dvojček bolj sposoben. Če bi jih želeli siliti v enakost, naredimo dvojno škodo – enega zatremo, drugemu onemogočimo razvoj. Zato jim starši moramo omogočiti individualno pot, čeprav to pomeni za starše dodaten čas in trud. Dobro je, da jih spodbujamo k individualnosti, njihova težnja k skupnemu času jih tako ali tako po naravni poti veže skupaj (morda z leti še bolj). Hkrati pa moramo starši dvojčkov spoštovati njuno posebno povezanost.

Še najlažje bomo vzgajali dvojčke ali »enojčke«, kadar si bomo vzeli čas zanje, se z njimi smejali in jokali, veselili in prepirali. Takrat otroci dobijo t. i. varno navezanost. To pomeni, da vedo, da so staršem pomembni, kar bodo nosili s seboj vse življenje.