Invazivke
Invazivke so tujerodne rastlinske in živalske vrste, ki so v naše kraje prišle kot slepi potnik, nepovabljeni gost in nam predstavljajo nadlogo. Izpodrivajo in kradejo prostor domačim rastlinam. Najpogosteje se širijo po »nikogaršnji zemlji« – ob potokih, železniških tirih, cestah. Mestne oblasti, strokovne organizacije in posamezniki izvajajo veliko akcij, vabijo prostovoljce, da bi pomagali očistiti to nadlogo, vendar se zdi, da so precej bolj vztrajne rastline in živali pri svojem razraščanju kot ljudje pri njihovem zatiranju in iztrebljanju. Njihova dvojna vloga je v tem, da so to rastline, ki cvetijo pozno v jeseni in čebelam zelo podaljšajo pašo. Precej let so potrebovali čebelarji in druga stroka, da so se uglasili na isto noto – tovrstne rastline je treba iztrebljati. Za pozno jesensko pašo čebel danes intenzivno sadijo ajdo, ki je hkrati tudi naravno gnojilo. Za vse to je potreben čas in veliko ozaveščanja, opozarjanja, spodbud. Najbolj nadležna tovrstna rastlina je japonski dresnik. Njegovi cvetovi so beli, stebla olesenela, podobna bambusu. Razmnožuje se z vsakim svojim delom, s korenino, steblom, listi in cvetovi. Pri puljenju je tako rastlino treba zažgati, sicer jo le razmnožujemo. Naslednja je žlezava nedotika, ki cvete vijolično. Njeni cvetovi so kot super top, saj veter lahko semena raznese tudi do dvajset metrov stran. To lahko izpulimo in pustimo na tleh. Kanadska zlata rozga ima lepe rumene cvetove. Vse so zelo medovite. Na Norveškem smo opazili, da je imela agronomka na svojem vrtu kanadsko rozgo. Začudeno smo jo vprašali, kako to, saj je vendar invazivna rastlina. Tam še ni ušla iz nadzora, z vrtov, zato jo je dobesedno gojila v vrtu, saj je bila odlična paša za njene čebele. Iz japonskega dresnika lahko izdelamo marsikaj. Rastline imajo tudi zdravilne učinkovine – zmanjšujejo krvni tlak, holesterol, pomagajo pri hujšanju. Z dijaki smo izdelali bombone iz japonskega dresnika, barvali so tekstil. Barve so bile v pastelnih odtenkih od rjave do zelene in rožnate, odvisno kateri del rastline so uporabili. Naredili smo energetske ploščice, izdelali so papir, skuhali marmelado … Ko sem se v Prekmurju ob Muri vozila s kolesom, sem zavila proti Muriši. Ko pridemo v najbolj vzhodno vas v Sloveniji, Benica, se začne Murska šuma in Muriša – mrtvice reke Mure. Največja vrednota tega okolja je raznolikost rastlin in živali. V resnici je tam nepregledna količina žlezave nedotike. Sama vijolična barva te nadležne rastline. Kmalu opazim nakladne čebelje panje. Več kot sto jih je bilo. Nameščeni so bili ob cesti. Jaz imam najraje kostanjev ali hojev med. Ob potoku v naši vasi pulim invazivke. Ljudje, ki skrbimo za naravo, smo pogosto malo čudni. Tako pač je.