S pomočjo plesa so na odru dvorane na Slovenskem Javorniku nastopajoče občinstvu približale bogato plesno tradicijo arabskih narodov, obenem pa častile žensko energijo. / Foto: Peter Košenina

Orient ekspress

Alja Shaar in Ines Kočar, koreografinji in plesalki, sta ponovno povabili na predstavo trebušnega plesa.Tokrat na Gorenjskem v Kulturni dom Julke in Albina Pibernik na Slovenski Javornik. Predstavo sta naslovili Orient ekspress.

Plesna predstava Orient ekspress je rezultat celoletnega dela s plesalkami različnih starosti in plesnega znanja. Na odru se jih je predstavilo več kot 50, starih od 15 pa vse do 76 let. Plesalke prihajajo iz številnih krajev: z Jesenic, Dovjega, Hrušice, iz Žirovnice, Radovljice, Begunj, Kranja, Mavčič, Škofje Loke, Medvod, Ljubljane ... S pomočjo plesa so tako na odru dvorane na Slovenskem Javorniku nastopajoče občinstvu približale bogato plesno tradicijo arabskih narodov, obenem pa častile žensko energijo. Kot znameniti vlak Orient Express, ki v kolektivni domišljiji uteleša zlato dobo potovanj, so se v predstavi spomnile zlate dobe orientalskega plesa, ko so plesalke kraljevale na egiptovskih gledaliških odrih in filmskih platnih. V predstavi je razpon plesov širok: vse od tradicionalnih egiptovskih do moderne fuzije orientalskega in sodobnih plesov.

Deseti projekt Alje Shaar in Ines Kočar

Ines Kočar pravi, da ko sta na oder postavili prvo predstavo, nista razmišljali, kako dolgo bodo ustvarjale – v plesni dvorani in zunaj nje namreč ustvarja s prijateljico Aljo Shaar. »Sama nikakor ne bi zmogla, že za dve je to ogromen zalogaj. Najprej si je treba zamisliti temo, potem je treba plesne točke, ki jih celo šolsko leto ustvarjamo v plesni dvorani, povezati v neko smiselno celoto in jih umestiti v zgodbo. Nato je tu priprava kostumov, pa seveda vaje, vaje in še enkrat vaje. A ne gre samo za plesni del, poiskati je treba dvorano, posneti naslovne fotografije za plakat (to delo vedno odlično opravi Primož Lukežič), oblikovati promocijski material in ga spraviti v promet ... Oblikovati odrsko sceno, poskrbeti za luči, masko in še marsikaj,« našteva. Na srečo se z Aljo Shaar zelo dobro dopolnjujeta, nadaljuje. »Ona prevzame oblikovalski del, jaz pišem tekste, kontaktiram medije ... Čeprav sva iz leta v leto bolj 'zverzirani', vsaka predstava prinese še kakšen novi izziv …«

Zvočno in plesno, slikovito popotovanje

Predstavo so na Slovenskem Javorniku dobro sprejeli. »Zares je dober občutek, ko tisto, kar smo vadile celo leto, zaplešemo na pravem gledališkem odru, v soju odrskih luči. In predvsem ko vidimo in slišimo odziv občinstva. Letos je bila na Slovenskem Javorniku zares glasna spodbuda izpod odra. To da vsaki plesalki dodatni zagon, tistim, ki so na odru prvič, pa pomaga, da premagajo tremo.« Spomni, da so lani s predstavo vabile v Cirkus, pred tem so slavile ženske v predstavi Boginja, eno leto se je občinstvo z njimi selilo v preteklost z zgodbami 1001 noči, ki jih je gledalcem pripovedovala Šeherezada. Letos pa je občinstvo skupaj z deklico Amne in plesalkami potovalo z najbolj slovitim od vseh vlakov, Orient Expressom. Najprej so se vkrcali na vlak, nato pa potovali po različnih zvočnih pokrajinah, ki so se (vsaj deloma) ujemale tudi s potjo, ki jo je premagoval vlak, opisuje Kočarjeva in doda: »Čeprav gre za letno produkcijo, kjer torej plesalke pokažejo, kaj so se tisto leto naučile, poskušamo vse skupaj dvigniti na višji nivo. Z zgodbo, scenografijo, lučmi, bogatimi kostumi. Vsako leto povabimo na predstavo tudi kakšnega gosta. Tokrat je bila to skupina The Show Cats, ki pleše na glasbo iz 50 let prejšnjega stoletja. Sodeč po odzivih, so s svojima točkama navdušili občinstvo.«

Na Slovenskem Javorniku

Nas pa je zanimalo še, kako to, da so se letos odločile, da nastopijo na Slovenskem Javorniku, ne na Bledu, saj smo jih po navadi spremljali na odru Festivalne dvorane. Ines Kočar razloži: »Letos si najema dvorane enostavno nismo mogle privoščiti. Vse stroške – in res se jih nabere veliko – namreč pokrivamo iz prodaje vstopnic. Zato smo iskale finančno ugodnejšo alternativo in po naključju oziroma priporočilu ene od plesalk smo izvedele za dvorano na Slovenskem Javorniku. Bila nam je všeč in dogovorili smo se za sodelovanje. Člani DPD Svoboda so nas zares lepo sprejeli, očistili in pripravili dvorano, ki je prej kar nekaj časa samevala, in nas pri projektu ves čas podpirali, za kar smo jim zares hvaležne.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 4. januar 2017 / 13:24

Kolesarji na planinski poti

Gorsko kolesarjenje ni zgolj razvijajoča se športno-rekreativna dejavnost pri nas, ampak tudi priložnost za gorskokolesarski turizem, kot se marsikje oglašuje. Različna pa so mnenja o tem, kdo vse lah...

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / petek, 26. november 2021 / 16:28

Snežni topovi že na testiranju

Kranjska Gora – Na smučišču v Kranjski Gori so v sredo že imeli test snežnih topov na smučišču. Kot so povedali na RTC Žičnice Kranjska Gora, pa še nimajo predvidenega datuma začetka smučarske sezo...

Slovenija / petek, 26. november 2021 / 07:00

Včeraj glasovali o referendumu

Državni poslanci so včeraj glasovali o predlogu za razpis referenduma o ustanovitvi nove občine Golnik. V predhodni razpravi sta polno podporo pobudi napovedali le poslanski skupini SDS in SMC.

GG Plus / petek, 26. november 2021 / 17:40

Andrej Šarabon, Šentančan iz Podljubelja

Andrej Šarabon je po­stal eden od najvplivnejših ljudi, ki so odšli iz majhnega kraja v svet in vplivali tudi na razvoj ljubljanskega in s tem tudi slovenskega gospodarstva. Rodil se je 27. novembr...

Kronika / petek, 26. november 2021 / 17:38

Požar na nogometnem igrišču

Tenetiše – V torek zjutraj je na nogometnem igrišču v Tenetišah zagorelo v transportnem zabojniku, ki ga uporabljajo za garderobo. Požar so pogasili kranjski poklicni gasilci in prostovoljni gasilc...

GG Plus / petek, 26. november 2021 / 17:36

Moko melje že štiri stoletja

Zgodovina današnjega Karlovskega mlina na Žirovskem Vrhu sv. Antona ob potoku Dršak se je začela pisati leta 1621, takrat še pod imenom Lominski mlin, ki je bil sestavni del velike kmetije Lomičar. Dr...