Slovenija bo nestalna članica Varnostnega sveta

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 9. junij 2023 / 07:13

Kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN) je v torek na tajnih volitvah v Generalni skupščini ZN podprlo 153 držav, protikandidatka v vzhodnoevropski skupini Belorusija pa je zbrala 38 glasov. Glasovalo je 192 držav, ena se je vzdržala. Za izvolitev je bilo sicer potrebnih najmanj 128 glasov. »Danes je velik dan za Slovenijo,« je takoj po objavi rezultatov glasovanja tvitnila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon in dodala, da je izjemen rezultat plod trdega dela. Kasneje je priznala, da je bila nad tako veliko podporo presenečena in zato ganjena do solz. »Težko je bilo verjeti, da je lahko tak rezultat, da so vsi tisti, ki so nam obljubili podporo, ostali z nami do konca. To pove, da lahko igra Slovenija pomembno vlogo, da lahko prepriča partnerje, da smo verodostojna država, v zadnjem letu smo pridobili veliko zaupanja in stikov, kar je velika investicija in odgovornost za naprej,« je še dejala. »Kandidatura je bila odlična priložnost, da smo državam predstavili svoja zunanjepolitična načela in vrednote ter okrepili medsebojne stike. Zdaj pa začenjamo trdo delo,« je ob čestitki na Twitterju zapisala predsednica Nataša Pirc Musar. Premier Robert Golob pa je izvolitev označil za enega največjih uspehov Slovenije v mednarodni diplomaciji. Za uspeh so slovenski diplomaciji čestitale tudi vse politične stranke. Slovenija bo v letih 2024 in 2025 drugič nestalna članica najvišjega organa ZN; prvič je bila v obdobju v obdobju 1998–1999, medtem ko s kandidaturo leta 2011 ni bila uspešna, ko je bil izvoljen Azerbajdžan. Odločitev za ponovno kandidaturo je leta 2021 sprejela bivša vlada Janeza Janše.

Brez dviga povprečnine

Premier Robert Golob je v ponedeljek po srečanju vlade s slovenskimi župani na Brdu pri Kranju sporočil, da letos dviga povprečnine, kar so predlagali v združenjih občin, ne bo, se bodo pa med pogajanji o proračunu pogovarjali o povprečnini za prihodnje leto. Ob tem je napovedal, da bodo še ta mesec zaključeni pogovori o tem, kako letos občinam kompenzirati konkretne podražitve oziroma stroške, ki pa jih je treba najprej ugotoviti in zanje zagotoviti sredstva. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je ob tem glede sofinanciranja vrtcev pojasnila, da še čakajo konkretne podatke občin, koliko so se povečali stroški zaradi dviga plač pomočnic vzgojiteljic. Ko jih bo vlada prejela, bodo pogledali, kako jih lahko refundirajo, podobno pa velja tudi za druge stroške. Ob tem ugotavljajo, da se povprečnina, ki pomeni plačilo zakonskih obveznosti občin, za vse občine izračunava enako, pri čemer nekatere občine verjetno prejmejo preveč, nekatere pa premalo denarja za opravljanje svojih nalog. Po prejemu vseh podatkov bodo predlagali način, kako te razlike za letošnje leto kompenzirati, v prihodnje pa nameravajo najti sistemsko rešitev, da bi občinam pravično pokrivali stroške. Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek pa je župane seznanil, da je vlada odpravila vse ovire za začetek črpanja 3,26 milijarde evrov iz nove finančne perspektive. »Prav je, da s takšnimi dogodki, s takšno povezanostjo, kot smo je bili deležni danes, ne glede na to, ali smo bili zadovoljni z vsemi odgovori, nadaljujemo in skupaj naslavljamo vse izzive,« pa je po srečanju dejal predsednik Združenja mestnih občin Slovenije Peter Dermol.

Za modernizacijo vojske

Ministrstvo za obrambo je v sredo podpisalo dve pogodbi in pismo o nameri za več raziskovalno-razvojnih in investicijskih projektov do leta 2026, s čimer želijo modernizirati Slovensko vojsko ter spodbuditi slovensko obrambno industrijo in domače raziskovalce, da se vključijo v te procese. »Pri tem vseskozi zasledujemo tudi cilj, da so inovacije dvonamenske, da torej omogočajo dvojno rabo, tako za obrambo kot tudi v okviru sistema zaščite, reševanja in pomoči. Letos Ministrstvo za obrambo za področje raziskav in razvoja namenja 12,5 milijona evrov, naslednje leto pa bomo za to namenili 23 milijonov evrov,« poudarjajo na ministrstvu. S podjetjem Valhalla Turrets je bila podpisana pogodba v vrednosti 4,9 milijona evrov za raziskovalno-razvojni projekt bojne postaje sistema zračne obrambe Mangart 25, s podjetjem Arctur pa 1,15 milijona evrov vredna pogodba za nakup brezpilotnega letalnika z jedrsko, radiološko, kemično in biološko nadgradnjo. Z združenjem TECES so sklenili pismo o nameri za sodelovanje pri izvajanju evropskega projekta INDY za zasnovo energetsko učinkovitih razmestljivih in neodvisnih vojaških taborov kot enega izmed prvih strateških projektov ozelenitve evropskega obrambnega sektorja.