Zakaj mladi Gorenjci nočejo kadrovskih štipendij

Besedilo: Urška Peternel
Kategorija: Gorenjska / / 06:59

Na Zgornjem Gorenjskem številna podjetja ponujajo kadrovske štipendije, a štipendiste le težko pridobijo. Zakaj mladi nočejo kadrovskih štipendij in kako naj podjetja pritegnejo kader? O tem so govorili na posvetu na Jesenicah.

Jesenice – »Pred nekaj desetletji si bil vesel in ponosen, če si dobil kadrovsko štipendijo. To je pomenilo, da si lahko opravljal prakso in počitniško delo, imel si zagotovljeno službo po koncu študija. Danes pa ni več tako. Mladi razmišljajo drugače in kadrovskih štipendij nočejo, saj se nočejo vezati na enega delodajalca. Želijo si biti primerno nagrajeni za svoje delo, kar se začne že pri štipendiji, želijo si spoštovanja svojega dela, pomemben jim je tudi prosti čas ... « je ugotavljala Eva Štravs Podlogar, direktorica Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, na posvetu o možnostih štipendiranja, ki so ga pripravili prejšnji teden na Jesenicah.

Kot je dejala Štravs Podlogarjeva, je na Zgornjem Gorenjskem veliko možnosti za izobraževanje za poklice v gostinstvu in turizmu, zdravstveni negi, za tehniške poklice ... Prav tako je mladim na voljo dovolj štipendij, ki jih ponujajo številna podjetja, žal pa mnoge ostajajo neizkoriščene. Enostavnih odgovorov, kako to spremeniti, pa tudi na tokratnem posvetu niso našli ...

Splošna bolnišnica Jesenice

V jeseniški bolnišnici ponujajo štipendije za področje zdravstvene nege, radiološke tehnologije, pa tudi s področja kuharstva. Kot je povedala kadrovska svetovalka Sabina Mubi, so razpisi odprti vse leto, štipendije pa znašajo od 85 do 140 evrov za dijake (odvisno od šolskega uspeha) in od 180 do 360 evrov za študente. Štipendistom omogočajo opravljanje prakse, ki jo plačajo po enaki urni postavki kot študentsko delo, podporo pri seminarskih nalogah ... Ta čas imajo 17 štipendistov, veseli bi bili novih, pri iskanju si pomagajo na različne načine, tudi s sodobnimi družbenimi omrežji.

SIJ Acroni

V največjem jeseniškem podjetju SIJ Acroni so za novo šolsko leto razpisali 31 kadrovskih štipendij s področja tehničnih ved (metalurgije, strojništva, elektrotehnike ...), rok za prijavo je 31. julij za dijake in 31. avgust za študente. Višina štipendije je od 138 do 294 evrov. Ta čas imajo 70 štipendistov, je povedala Ana Pavlovski iz kadrovske službe. Mlade skušajo pritegniti in navdušiti za jeklarstvo na različne načine, tudi z dnevi odprtih vrat. Zanje v podjetju skrbijo mentorji, eden od njih je tudi razvojni inženir dr. Andrej Skumavc, ki je bil tudi sam štipendist in svojo zagnanost in ljubezen do jeklarstva skuša prenesti na mlade. Kot je poudaril, pa od mladih pričakujejo tudi socialne kompetence. »Želimo, da se v podjetju s 1300 zaposlenimi znajo tudi pogovarjati s sodelavci ...« V podjetju imajo sicer več kot sto mentorjev, mladim pa poleg štipendije omogočajo tudi opravljanje prakse, za katero nudijo 303 evre mesečne nagrade, prevoz in topli obrok, možnosti za karierni razvoj, zaposlitev, socialno varnost ...

Dom Viharnik

Kadrovske štipendije so letos prvič razpisali v Domu Viharnik v Kranjski Gori, ki sodi pod okrilje družbe Comett Domovi. Elvira Mustafi in Maja Pozvek sta povedali, da so štipendije namenjene dijakom tretjega in četrtega letnika zdravstvene nege, znašajo pa od 150 do 200 evrov.

Hit Alpinea

Že vrsto let štipendije razpisujejo v podjetju Hit Alpinea iz Kranjske Gore. Po besedah Barbare Mandelj je ponudba štipendij večja od zanimanja mladih. Nudijo štipendije za področje gastronomije in turizma, znašajo od 200 do 240 evrov. A kot je povedala Mandljeva, ugotavljajo, da je mladim vse bolj pomemben prosti čas, redna zaposlitev jih ne zanima, mnogi želijo delati prek statusa samostojnega podjetnika. Po besedah Barbare Mandelj se trendi in vrednote spreminjajo, na trgu dela pa so štiri generacije in med tisto, ki odhaja v pokoj, in tisto, ki vstopa na trg dela, so ogromne razlike.

Druge vrste štipendij

Na posvetu so predstavili tudi druge vrste štipendij: državne, Zoisove, za deficitarne poklice, Ad Futura ... Sodeloval pa je tudi Uroš Kopavnik, direktor območne službe Zavoda za zaposlovanje Kranj, ki je povedal, da je bilo konec maja v evidenci brezposelnih na Gorenjskem 2754 oseb, kar je najmanj v zgodovini. Potreb po kadrih je zelo veliko. »Izbire, možnosti in priložnosti je veliko,« je dejal, a poudaril, da se kariera, veselje do dela in uspešnost ne zgodijo, ampak zgradijo. Ena ključnih kompetenc, ki bo v prihodnje pri mladih najpomembnejša, je po njegovem mnenju prilagodljivost, poudaril pa je tudi nujnost ustreznega odnosa mladih do dela.