V spomin: Tomaž Kržišnik (1943–2023)

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Kultura / / 08:17

Umrl je slikar, oblikovalec, scenograf in likovni pedagog Tomaž Kržišnik, bil je tako žirovski kot slovenski umetnik. S svojimi deli je že v sedemdesetih inovativno zaznamoval slovensko likovno sceno, veliko ustvarjalnih in trajnih sledi pa je zapustil tudi v domačem kraju. Rodil se je 9. februarja 1943 v Žireh. Študiral je na Akademiji lepih umetnosti v Varšavi in na njej leta 1968 magistriral. Po vrnitvi je v letih 1973–1976 učil na Šoli za oblikovanje v Ljubljani, od 1988 pa na Oddelku za oblikovanje Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je bil izvoljen v naziv rednega profesorja in se leta 2008 upokojil. Med obema pedagoškima obdobjema je deloval kot svobodni umetnik. Umrl je v domu starejših občanov v Žireh 22. maja 2023.

Na slovenski likovni sceni se je uveljavil v začetku sedemdesetih, najprej z inovativnimi dosežki na področju vizualnih komunikacij (plakati, znaki, celostne podobe) ter pri oblikovanju knjig in v knjižni ilustraciji. Njegov najmočnejši avtorski adut je bila ves čas »izrazno avtonomna risba« (dr. Stane Bernik), v njej je najbolj sam svoj. Prepoznamo jo tudi v njegovi gledališki scenografiji in v izdelkih uporabne umetnosti, pri oblikovanju keramike in stekla. Za svoja dela je prejel več visokih priznanj: nagrado Prešernovega sklada 1975, naziv stadtmaler mesta Leverkusen (1988), Plečnikovo nagrado 1989 (za stvaritve na gradu Tabor, Laško), Prešernovo nagrado Gorenjske (1990) … Občina Žiri ga je leta 2013 imenovala za častnega občana.

Spomnimo se le nekaterih njegovih najbolj markantnih del. Že leta 1969 je oblikoval nov znak Alpine, ta pa je na njenih čevljih hodil in še hodi po vsem svetu. Leta 1972 je Minattijevo pesniško zbirko Obraz oblikoval kot »knjigo objekt«, natisnili so jo v žirovski Etiketi. Leta 1973 je zasnoval serijo treh plakatov pod skupnim naslovom Nazaj k naravi. In bil z njimi predčasno aktualen že pred pol stoletja, ko še ni bilo govora o podnebnih spremembah. Zasnoval je likovno podobo lutkovne predstave Zlata ptica in zanjo dobil Prešernovo nagrado. Leta 1980 je upodobil pesnikove Sonete nesreče. Sledila so leta, ko je svoj likovni dar izražal tudi v oblikovanju keramike in stekla. Leta 1993 je bil njegov opus deležen celostne predstavitve na pregledni razstavi v Mestni galeriji Ljubljana in v monografiji Izrisane podobe sveta in oblik. Leta 1980 je bil med ustanovitelji revije Žirovski občasnik in bil njen prvi oblikovalec. Svojo umetniško širino in ljubezen do domačega kraja je izkazal tudi z odločitvijo, da na travniku za svojo hišo – ateljejem v Žireh zasadi botanični vrt. To odločitev je omogočilo dejstvo, da je bila mama njegove žene Maje gospa Juta Krulc (1913–2015), priznana slovenska vrtna arhitektka. V ustvarjalnem sožitju teh treh oseb – Jute, Maje in Tomaža – že od leta 1977 nastaja Kržišnikov vrt, ki je pomemben prispevek k biotsko in likovno raznovrstni podobi mesta Žiri. V vrtu, ki je bil umetniško delovišče, je zdaj tudi njegovo poslednje počivališče.