Na vrhu Matajurja, ki so ga staroverci imenovali Velika baba / Foto: Jelena Justin

Dva kilometra, tisoč sto višinskih metrov

Matajur (1642 m n. m.) – Zelo zahtevna zavarovana pot, ki pelje po severnem, izjemno strmem pobočju na Matajur. »Sentiero Alpinistico« via Palma. Zavarovana pot na zahtevnem terenu. Staroverci so goro imenovali Velika baba.

Mejna gora med Italijo in Slovenijo je čudovit razglednik, na katerem se je pisala tudi zgodovina prve svetovne vojne oz. soške fronte. Kljub temu da gora stoji na meji med Italijo in Slovenijo, ne predstavlja narodnostne meje, saj so vasi na italijanski strani slovenske. Če smo goro pred leti obiskali iz vasi Avsa na slovenski strani, jo bomo danes iz Italije.

Zapeljemo se v Kobarid, kjer nadaljujemo v smeri mejnega prehoda Robič. Prečkamo mejo in po približno tristo metrih bomo na levi strani opazili smerokaze, na desni strani pa manjše parkirišče ob cesti. Smo v kraju Valico di Stupizza. To je naše izhodišče za zelo zahtevno, izjemno strmo in zavarovano pot, ki pelje na Matajur. Gre za zavarovano plezalno pot, imenovano via Palma.

Če pogledamo Matajur s slovenske strani ali pa iz furlanske nižine, je videti kot spokojna, lahko dostopna gora. Vendar nad vasjo Stupizza/Štupca se dviga strmo, več kot tisoč višinskih metrov visoko pobočje. To divjo, strmo stran prekriva gozd in tukaj se vije zavarovana pot Palma. Do nedavnega je bila to le slabo označena steza, ki so jo leta 2021 uredili in na izpostavljenih ter zahtevnih mestih tudi zavarovali. Zavarovanih sektorjev je 16.

Že takoj za smerokazom nas prvih nekaj korakov opomni, kakšna bo pot. Strma! Na desni strani začetka poti je struga načeloma suhega potoka. Skozi izjemno strm bukov gozd se steza vije v strmih okljukih. Pot se nekako drži grebena, nato pa zavije malce v desno in za trenutek izgubi strmino. Po nekakšnem pomolu prispemo do prvega zavarovanega sektorja. Priporočam uporabo samovarovalnega kompleta in čelade.

S pomočjo varoval premagamo prvi skalni odsek. Smo na robu grebena, kar tudi kaže smer vzpona. Sledi še en sektor, premagamo oviro na levi strani, ki je odlično zavarovana. Sledi del, ki nas znova pripelje nazaj na greben. Steza je ves čas izjemno strma, hodimo po kombinaciji zemlje in skale, zato je nevarnost zdrsa precejšnja.

Ko vztrajno sledimo grebenu in premagujemo zavarovane odseke, smo pred zadnjim vzponom. Vzpon poteka prečno v desno, po polički mimo skale dosežemo travnati vrh Kredem, nadmorska višina 1330 metrov. Od tukaj se že vidi vrh našega Matajurja. Do vrha zavarovane poti smo potrebovali približno tri ure, premagali smo 1100 višinskih metrov na razdalji dveh kilometrov. Sledimo označeni poti, ki nas čez divje pašnike mimo starih hiš pripelje do poti, po kateri bomo kasneje sestopili. Z desne se nam namreč pridruži pot iz Stupizze/Štupce.

Mi sledimo kolovozni poti do sedla, kjer zavijemo desno, malce strmeje proti vrhu Matajurja. Z vrha se odpira čudovit razgled na vse strani neba. Pred nami je Krnsko pogorje; Kobariški Stol, ki se dviga visoko nad Učjo in Nadižo, Beneška Slovenija itd.

Z vrha sestopimo na italijansko stran proti planinskemu domu, od tam pa nazaj na pot dostopa, kjer na križišču izberemo pot 725, ki nas bo pripeljala nazaj v Štupco. Gre za pot Naturalistico Mersino. Zgornji del, do cerkvice sv. Lovrenca, je prijetna, ponekod strma mulatjera, od Lovrenca naprej pa sestop postane strm, sem in tja izpostavljen in na treh mestih celo zavarovan z vrvjo. Vas Štupca dosežemo pri transformatorju, nato pa se ob cesti, okoli dva kilometra, sprehodimo nazaj do avtomobila.

Za konec naj napišem, da je vzpon naporen, zahteva dobro fizično kondicijo, namenjen pa je izurjenim pohodnikom, ki so pripravljeni na zahtevne vzpone po gozdnatem terenu.

Nadmorska višina: 1642 m
Višinska razlika: 1427 m
Trajanje: 7 ur
Zahtevnost: 5 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / ponedeljek, 23. december 2013 / 07:00

Peli in igrali Italijane

Na torkovem Velikem božičnem koncertu Gimnazije Kranj je polna Gallusova dvorana Cankarjevega doma stoje pozdravila nastopajoče: Veliki simfonični orkester in Združene zbore Gimnazije Kranj.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 5. maj 2011 / 07:00

V Škofji Loki Ne-odvisen.si

Škofja Loka - V okviru vseslovenskega družbeno odgovornega programa Ne-odvisen.si tudi v Škofji Loki pripravljajo delavnice, ki bodo 5. maja potekale v športni dvorani na Trati....

Zanimivosti / četrtek, 5. maj 2011 / 07:00

Pohod v jamo pod Babjim zobom

Na praznik dela so blejski jamarji tudi letos organizirali tradicionalen, že 33. pohod v jamo pod Babjim zobom. Letos se ga je udeležilo 219 pohodnikov, prvomajski vstop pa je bil tako kot vsako leto...

Mularija / četrtek, 5. maj 2011 / 07:00

Obetavni mladi igralci

Na Otroškem festivalu gledaliških sanj so priznanja za najbolj obetavne igralce dobili tudi štirje gorenjski učenci: Aljaž Pohar, Janez Zore, Gašper Urh in Ana Žerovnik.

Kultura / četrtek, 5. maj 2011 / 07:00

Koncert v Baročni dvorani

Baročna dvorana v Radovljici bo 7. maja ob 19. uri gostila koncert harfistke Bronislave Prinčič in sopranistke Natalije Š. Cvilenšek. Njuna skupna glasbena pot s...

Tržič / četrtek, 5. maj 2011 / 07:00

Je praznik, ki mora obstati

Krajanke in krajani Kovorja so se na predvečer praznika dela družili ob tabornem ognju.