Trenutek moraš enostavno ujeti

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 14. maj 2023 / 08:02

V Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivoli radovedne poglede privablja 88 fotografij svetovno znanih športnikov, ki jih je iz svojega bogatega arhiva v razstavo z naslovom Samoglavih 20 stkal športni fotograf Samo Vidic z Bleda. Fotografije predstavljajo njegovih dvajset let za fotografskim objektivom, ko je po celem svetu spremljal vrhunske športnike in beležil največje dogodke pod okriljem Red Bulla.

Smučarski legendi Lindsey Vonn in Aksel Lund Svindal, akrobatski pilot Hannes Arch, dirkači formule 1 Max Verstappen, Yuki Tsunoda, Daniel Ricciard in Nyck De Vries ter motociklistični dirkač Marc Márquez, atletinja Libby Clegg, deskar na snegu Crispin Lipscomb, motokrosisti Jeffrey Herlings, Mattia Guadagnini in Tom Vialle ter golfist Tiger Woods so le peščica tujih športnikov, ki jih je v svoj objektiv ujel blejski fotograf Samo Vidic in jih na ogled postavil na svoji prvi odmevnejši ter dlje časa trajajoči razstavi Samoglavih 20.

Med 88 fotografijami je tudi veliko takih, ki v njihovem elementu prikazujejo slovenske športnike: tekačico Anjo Gregorec, smučarja krosista Filipa Flisarja, gorskega kolesarja Kristjana Vrečka, paraplavalca Darka Đurića, jadralnega zmajarja Matjaža Klemenčiča, svetovnega prvaka razreda MXGP Tima Gajserja, deskarja na snegu Marka Grilca in Nejca Ferjana, suparko Manco Notar, športna plezalca Janjo Garnbret in Domna Škofica, košarkaša Gorana Dragića, smučarja prostega sloga Maja Štirna, triatlonca Davida Plešeta, nogometaše Luko Vidica, Klemna Cizlja in Benjamina Šeška, gorskega tekača Luko Kovačiča, kolesarja Grega Boleta, kajakaša Luko Reberšaka in Petra Kauzerja, plavalca Roberta Žbogarja, BMX kolesarja prostega sloga Jako Remca ter smučarja Manjo Pernek in Bernarda Vajdiča.

Več kot dvesto dni zdoma

Le redki se lahko pohvalijo s tako bogato zbirko fotografiranih športnikov, a kljub temu Samo Vidic ohranja preprosto, sproščeno in nič kaj vzvišeno držo, ki bi upravičeno pripadla fotografu njegovega kova. Kot pravi, so njegovi dosežki rezultat predanega dela, kreativnosti in težnje po vedno boljšem. »Ne nazadnje sem imel tudi kanček sreče,« je dejal Samo, ki je svoje fotografsko udejstvovanje posvetil športu. »Dosegel sem več, kot sem si kadarkoli upal sanjati.«

Samo Vidic je fotografsko pot začel pri 17 letih kot amaterski fotograf. Navdušeno je spoznaval, kaj vse je možno ustvariti z različnimi fotoaparati in objektivi, ob tem pa začutil, da bi bil to lahko njegov sanjski poklic. Nekaj let zatem je stopil na profesionalno pot ob zavedanju, da je slovenski trg premajhen, da bi tu lahko našel svoj prostor kot športni fotograf. Njegove misli so zato begale v tujino. »Poslal sem elektronsko sporočilo medijski hiši Red Bull, od koder sem zelo hitro dobil pozitiven odgovor – in tako se je vse skupaj začelo,« je pripovedoval Vidic. Z Red Bullom sodeluje že dvajset let, v tem času pa se je uveljavil kot eden njihovih najbolj cenjenih in priznanih fotografov. Zavoljo svojega dela je več kot dvesto dni na leto zdoma, česar – kot pravi – se je njegova družina, žena Maja in sinova Mark ter Jaka, že navadila. »Seveda so bili tudi trenutki, ko sta bila otroka nejevoljna, ker sem šel spet na pot. Pri tem vse pohvale ženi, ki je bila vselej potrpežljiva, podpirala je mene in tudi vse štiri vogale v hiši,« je poudaril Vidic.

Nikoli ni zares zadovoljen

Do svojih fotografij je pogosto kritičen, z njimi ni nikoli zares zadovoljen. Vedno znova si postavlja višje in še višje cilje na lestvici kakovosti. K doseganju še boljšega ga ženejo izzivi, ki si jih nemalokrat postavi kar sam. »Pogosto preizkušam sam sebe,« priznava blejski fotograf. Monotonost in ponavljanje vedno istega ga dolgočasita. Tudi situacije, ki so enostavne, ležerne, brez posebnih zapletov, zanj niso zanimive. Motivirajo pa ga zahtevnejše razmere, v katerih ne gre nujno vse po načrtih, pojavijo se tudi problemi in njihovo reševanje. »V takih situacijah se najbolje znajdem,« je z nasmehom pristavil Samo. Zato ni nenavadno, da mu je v zadnjem času postalo še posebno ljubo fotografiranje jadranja, ki zahteva veliko spretnosti in poguma, da stopiš na jadrnico in z nje narediš dobro fotografijo.

Tako kot športniki je tudi športni fotograf v nenehnem boju s časom, pravi Samo. »V športu se vse zgodi zelo hitro. Tu nimaš časa, vedno se mudi, enostavno moraš ujeti trenutek,« je posebnost športnega fotografiranja opisal Vidic, ki meni, da za fotografijo in fotografiranjem ni posebne znanosti niti visoke »filozofije«. »Nikoli nisem filozofiral okoli fotografij. Ko vidim pravi trenutek – in če ob tem vse 'štima' – enostavno pritisnem sprožilec.« A za kvalitetno fotografijo, kot dodaja Vidic, moraš imeti tudi oko in občutek za svetlobo. »Hkrati moraš poskrbeti, da je športnik na fotografiji videti kar se da dobro. Nimaš časa, da bi jih nastavljal in postavljal. Imaš le nekaj minut, da v norih razmerah narediš vrhunsko fotografijo.«

Fotografije z zgodbo

Razstavo Samoglavih 20, ki bo v Jakopičevem sprehajališču na ogled do 6. junija, oblikujejo fotografije, ki so Samu še posebno ljube. Najstarejša med njimi izvira iz leta 2009, najmlajša šteje dober mesec dni, vsaka izmed razstavljenih pa v sebi skriva zgodbo. Za nosilno fotografijo razstave je Vidic izbral črno-belo fotografijo, ki je spontano nastala leta 2012 na eni od ulic Barcelone. Na njej je triatlonka Daniela Ryf, ob njej pa pes, ki opravlja osnovno fiziološko potrebo. »Če bi moral sebe opisati z eno fotografijo, bi zagotovo izbral to,« je povedal Samo.

Z nemalo športniki, ki mimoidoče ali tiste, ki pridejo z namenom, da si ogledajo razstavo, pozdravljajo v parku Tivoli, je Vidic stkal tudi prijateljske vezi. »Športniki so pogosto deležni prošenj, vsi nekaj želijo od njih, jaz pa nisem eden tistih, ki bi prosil za njihovo pozornost, zato so me tako dobro sprejeli. Mnogi tudi vedo, h kateri medijski hiši sodim, zato me brezpogojno spustijo bliže k sebi,« je povedal Samo.

Fotografije bodo vse do konca razstave naprodaj na spletni dražbi, celoten izkupiček od prodaje pa bo namenjen fundaciji Wings For Life (WFL), ki podpira najobetavnejše raziskave poškodb hrbtenjače in iskanje zdravila zanje. »Plemenit cilj, ki ga močno cenim in z največjim veseljem podpiram,« je še poudaril Vidic. Letos mineva tudi deset let od prve izvedbe globalnega humanitarnega teka, kjer je celoten izkupiček od startnin namenjen fundaciji WFL.