Železnodobni razgledi Kranja
Nedavno so v Kranju na območju prihodnjega Parka slovenske himne in tik ob njem potekala arheološka izkopavanja. Najdbe znova potrjujejo bogato kranjsko arheološko dediščino.
Kranj – Arheološka izkopavanja, ki so deloma že lani novembra, v večjem obsegu pa v marcu in aprilu letos potekala na območju prihodnjega Parka slovenske himne in v delu pločnika in cestišča na Gregorčičevi ulici, v širšem smislu – kot zapisano v naslovu – lahko označimo za dodatne nove razglede v zgodovino poselitev na območju današnjega Kranja. Izkopavanja so bila tokrat še posebno bogata s predmeti iz starejše železne dobe – po prvi oceni iz 9. stoletja pred našim štetjem.
Ekipa izkušenih arheologov pod vodstvom Maruše Urek iz podjetja Arheološke raziskave iz Žirovnice je kranjsko preteklost raziskovala na terenu tik pod nekdanjim kranjskim pokopališčem, ki ga danes poznamo kot Prešernov gaj, v katerem je tudi zadnji dom pesnikov Franceta Prešerna in Simona Jenka. Gre za območje načrtovane ureditve Parka slovenske himne, kjer so najprej potekale tako imenovane arheološke raziskave ob gradnji, kar pomeni, da arheolog nadzoruje izkope v zemljino na varovanem območju. To območje je tako zavarovano kot arheološka dediščina, saj so v preteklosti tu in v okolici že bili odkriti prazgodovinski grobovi. Ob različnih gradbenih delih v okolici Prešernovega gaja, Stritarjeve in Gregorčičeve ulice so doslej že odkrili več grobov iz starejše železne dobe.
Zaradi odkritja tako skeletnih kot žarnih grobov na območju ureditve parka sta v nadaljevanju del na območju pločnika in delno ceste ZVKDS OE Kranj oz mag. Judita Lux predpisala dodatna arheološka izkopavanja. Ta so potekala med 17. in 21. aprilom, kot zapisano, pa se je ob najdbi grobov prvotna ekipa dveh razširila na pet arheologov.
Vodja izkopavanj Maruša Urek celotna izkopavanja označuje za uspešna, saj je bilo skupaj odkritih kar deset žarnih grobov, ki bodo v prihodnje zagotovo pomagali pri raziskovanju nekdanjih naselbin in prebivalcev na območju Kranja. »Ob odkritih grobovih se je delno ohranila tudi prazgodovinska plast. Med njimi so bili takšni z žaro v preprosti grobni jami, pa tudi takšni s pridanim posodjem, ki je domnevno vsebovalo hrano in pijačo. Nekateri so bili obloženi tudi z večjimi prodniki,« o odkritjih pojasnjuje Maruša Urek in dodaja: »Glede na način pokopa in oblike posodja smo jih s strokovnjaki za prazgodovino preliminarno časovno umestili v obdobje starejše železne dobe, to je v 9. stoletje pred našim štetjem. Grobišče, ki se je razprostiralo severno od mestnega središča, je pripadalo naselbini, ki je bila odkrita na različnih lokacijah po vsem kranjskem pomolu (starem mestnem jedru), na severu pa je že segala na ravnino. Večji del naselbine smo pred leti že odkrili tudi ob vznožju Jelenovega klanca.«
Radovedni mimoidoči
Kot je še povedala vodja arheoloških izkopavanj, so jih med prazgodovinskimi grobovi presenetili tudi mlajši skeletni grobovi, ki so s svojo umestitvijo mestoma poškodovali starejše prazgodovinske grobove. Grobni pridatki so bili skromni, vendar toliko bolj izpovedni. Med njimi so bili bronasti naglavni obročki z zankami, ki jih strokovnjaki umeščajo v zgodnjesrednjeveški čas, to je v obdobje med 8. in 9. stoletjem. Časovno bodo najdbe lahko natančneje potrdili po opravljeni radiokarbonski dataciji C14 vzorca kosti.
Hoja oziroma vožnja po Gregorčičevi ulici mimo Prešernovega gaja je bila prav zaradi izkopavanj predvsem v aprilu drugačna, za mnoge tudi zanimivejša. Na vprašanje, kako se ljudje odzivajo na njihovo delo, sogovornica odgovarja: »Zelo različno. Običajno gre večina ljudi brez posvečanja posebne pozornosti našemu delu mimo po svojih opravkih. Redki negodujejo, tisti gredo ob kakšni jezni izjavi vedno hitro mimo, več pa se jih ustavi in tudi dalj časa opazuje naše delo, ki za ljudi vendarle ni čisto vsakdanje.« Ob tem dodaja, da so se z njimi tudi radi pogovarjali in odgovarjali na njihova vprašanja. »Prav je, da občane ozavestimo, da živijo v mestu z zelo bogato arheološko dediščino. Pri najmlajših pa smo ugotavljali, da jih je še najbolj zanimal bager, ki je bil vseskozi prisoten na terenu,« v duhovitem tonu še doda Maruša Urek.
Podobno je razmišljal tudi vodja gradbišča Primož Novak, ki je vseskozi sodeloval z arheologi: »Sam sem po stroki gradbenik in seveda o zgodovini, še posebno arheologiji, nisem poučen, kot to velja za strokovnjake arheologe, ki so tukaj izkopavali. Zdi pa se mi zelo pomembno, da ob tovrstnih gradbenih posegih hkrati potekajo tudi arheološke raziskave. Kljub temu da morda to nekoliko podaljša čas gradbenih del, se moramo zavedati, da gre za našo zgodovinsko dediščino.«
Najdbe zanimale stroko
Vendarle za prve odkrite grobove ob severni vpadnici na kranjski pomol, ki naj bi bili iz že omenjenega časovnega obdobja. »Kasneje so namreč začeli umrle pokopavati na staroslovanskem grobišču okrog župne cerkve v mestnem jedru,« je še povedala sogovornica in poudarila, da so jih prav zato pri delu obiskali številni kolegi iz ZRC SAZU, Inštituta za arheologijo, Gorenjskega muzeja in ZVKDS, OE Kranj. Izkopavanja sta z zanimanjem spremljala tudi poznavalca kranjske arheološke dediščine, dr. Milan Sagadin in Draško Josipovič.
Preden bodo najdbe predane Gorenjskemu muzeju, bodo sledile še nadaljnje raziskave, v katere bodo vključeni še strokovnjaki z nekaterih drugih področij, kot so geolog, antropologinja, paleobotanik in drugi. Seveda pa bomo dobili tudi kakšen nov vpogled v kranjsko preteklost.