O preteklosti po svoji vesti

Besedilo: Ana Jagodic Dolžan
Kategorija: Zanimivosti / nedelja, 7. maj 2023 / 11:20

Simon Prosen na preteklost gleda predvsem z duhovnega vidika in upošteva čutenje. »Na ta svojstven način ne pišem nove zgodovine, temveč odpiram širši vpogled, ki nudi drugačno razumevanje.« Namen njegovega raziskovanja in pisanja je, da zgodovina ponovno postane učiteljica življenja.

Kranj – Povest je stara slovenska beseda za zgodovino, ki jo napiše povestičar po svoji vesti. S tem pojasnilom Simon Prosen začne Povest o koreninah Slovencev, ki je rezultat njegovega dolgoletnega raziskovanja naše preteklosti ter nadgradnja objav (na različnih družbenih omrežjih, v zbornikih in revijah) in predavanj. »Vseskozi sem imel predavanja po Sloveniji ter tako spoznaval različne ljudi in kraje, bogato raznolikost in lokalno kulturo ter način življenja. S tem sem postopoma dozoreval in se nehote pripravljal na samostojno izdajo knjige.«

Naš narod ima globoke korenine, unikatno, izvirno preteklost in izjemno védenje, poudarja Prosen. V prvem delu povesti govori o obdobju od zadnje ledene dobe do prihoda Rimljanov. »Dediščina naše preteklosti in duhovnosti je izjemno bogata, posledično je zelo težko povzeti vse pomembne informacije in modrosti. Preteklost sem zato razdelil na tri dele. V prvi knjigi je poleg znanih tudi mnogo spregledanih zgodovinskih dejstev, bajeslovje, ljudsko izročilo in verovanje. Drugi del bo nadaljevanje prvega, kjer bom posebno pozornost posvetil Kranjski in kosezom. V tretjem delu pa se bom posvetil preteklosti do leta 1919.«

Čas zavrti nazaj s simbolom Kresnika. Gre za t. i. križevato kolo, kakršno se je uporabljalo za vodna kolesa, na primer mlinsko kolo, spuščanje gorečega po hribu navzdol do vode (reke, potoka) pa je po besedah Prosena eden najstarejših in najpreprostejših obredov, ki ima po njegovem mnenju ravno zato tudi izredno veliko moč. »Kresnik je izpričan kot najpomembnejši bog naših prednikov, ki pa nikoli ni bil upodobljen kot malik. Kolo tovrstne konstrukcije je njegov simbol in predstavlja brezpogojno ljubezen – tako so namreč predniki pojmovali Kresnika. Intuitivno sem čutil, da je obred, ki so ga predniki izvajali približno do začetka prve svetovne vojne, izjemno bogat in sporočilen, zato sem začutil močno željo, da bi ga ponovno oživili. S pomočjo prijatelja sem izdelal kolo in lani smo obred, glede na znana dejstva, nekajkrat izvedli. Pri tem je nastala fotografija Urške Rahonc. Ko sem jo videl, sem v trenutku vedel, da bo krasila naslovnico moje knjige. Kolo z drogom predstavlja harmonizirano moško in žensko energijo, ogenj povezuje oba pola in predstavlja Kresnika. To je tudi rdeča nit moje knjige.«

In ni bilo naključje, da je (prvo) predstavitev Povesti o koreninah Slovencev pripravil v Stražišču. »Ta kraj je imel v preteklosti zelo pomembno vlogo. Ime izvira iz korena straža, ki je označevalo mesto, kjer so stražili – kosezi so varovali vinograde na pobočjih Grmade in Šmarjetne gore.« Vino je bila obredna in zdravilna pijača naših prednikov, kar potrjuje tudi karnijski tročan, je pojasnil ob tem. »Tročan ima obliko trikotnika oziroma gre za tri močne energijske točke, ki so povezane z nevidnimi energijskimi linijami, kačjimi črtami. Imel je različno namembnost, vseh še ne poznamo. Z znanstveno metodo narejen preizkus je potrdil, da je tročan pasivni element, ki zmanjšuje vpliv magnetnega sevanja med sončnimi nevihtami, ki zelo močno vplivajo na človekovo počutje. Hkrati povečuje življenjsko energijo, ki ugodno vpliva na ljudi in naravo. Tročanu sem nadel ime karnijski, ker so se naši predniki, ki so živeli na tem prostoru, imenovali Karni.« Kot smo še izvedeli ob tem, Planinsko društvo Kranj pripravlja Pot karnijskega tročana, ki bo zajela najzanimivejše točke v okolici in ga povezala z mestom Kranj. Na eni od točk, pri Šempetrskem gradu, bodo Dečve, ki so izid knjige pozdravile s petjem ljudskih pesmi, zaznamovale petindvajsetletnico delovanja. »Praznovali bomo skupaj. To bo zanimiv, kresniški in pevski dogodek na poletni solsticij, 21. junija,« napoveduje Prosen. Veseli pa ga tudi, da je bil v Kranju ustanovljen študijski krožek Etno-fletno, ki bo deloval predvsem na področju raziskovanja Karnov in Kranjske.