Jame so varne, če gre vse po načrtih, in nevarne, če ne gre

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Kronika / sobota, 6. maj 2023 / 08:07

Aprila je potekalo eno zahtevnejših reševanj iz jame, ko je jamarki Jamarskega društva Rakek med raziskovanjem nove jame pri Dolenji vasi pri Cerknici na glavo padel kamen. Pri tem je sodelovalo tudi deset jamarskih reševalcev iz jamarskega reševalnega centra iz Kranja, eden od njih je bil vodja Jamarske reševalne službe Slovenije Walter Zakrajšek, ki živi pri Svetem Duhu v Škofji Loki.

Kranj – Kljub temu da kraški teren predstavlja kar 43 odstotkov površja Slovenije, kjer je skupno slabih 15 tisoč jam, je nesreč in reševanj iz jam po besedah Walterja Zakrajška relativno malo. Aprilska nesreča je bila ena zahtevnejših v zadnjih letih in prva večja v letošnjem letu. »V tem primeru je imela jamarka poškodovano glavo, poleg tega je bila nezavestna, kar je dodatno oteževalo reševanje. Nesreča se je zgodila na globini sto metrov v jami, ki sodi med novejše, saj jo aktivno raziskujejo šele zadnja štiri leta. V prvem delu jo oblikujejo rovi, zavoji in prehodi, ki so bili za iznos ponesrečenke z nosili izrazito preozki, zato je imela minerska ekipa pri širjenju ožin izredno naporno delo, da je omogočila prehod,« je opisal Zakrajšek. Intervencija je traja kar 33 ur. »Pozorni moramo biti tudi na vse sodelujoče jamarske reševalce, bilo jih je 68, od tega je bilo v jami izmenično 63 reševalcev. Vodenje evidence je v takih primerih izjemnega pomena, da se slučajno ne zgodi, da bi koga pogrešili, poleg tega pa tudi psihična podpora, saj so tovrstna reševanja izredno naporna s psihičnega vidika.«

Podobno zahtevno reševanje je bilo lani v Tolminskem Migovcu, pred tem v jami Preporod nad Ajdovščino in v jami blizu Sežane. »Pri vseh teh reševanjih je bilo treba širiti ožine, kar pomeni, da smo aktivirali kompletno jamarsko reševalno službo, ki šteje 55 operativnih reševalcev, skupaj z drugimi specialnimi ekipami pa je trenutno v Sloveniji 92 jamarskih reševalcev,« je dodal sogovornik.

Njihovo delo pa ne zajema le reševanja iz jam, ki je sicer njihova primarna naloga, temveč tudi reševanje domačih živali in divjadi, sodelujejo pri iskanju pogrešanih oseb, reševanju z žičniških naprav, iz sotesk, visokih zgradb, nudijo pa tudi pomoč pri urbanem reševanju, na primer pri potresih.

Reševali tudi divjega prašiča

V primerjavi z drugimi prostovoljnimi reševalnimi službami jamarska sodi med manjše. Deluje v okviru Jamarske zveze Slovenje in je organizirana v sedmih reševalnih centrih, ki so v Ljubljani, Kranju, Tolminu, Sežani, Postojni, Velenju in Novem mestu. V okviru JRS deluje več specialistov, kot so minerji, potapljači, zdravniki … Letno imajo od dve do tri intervencije, kjer rešujejo človeška življenja, nekaj več je sodelovanja pri iskanju pogrešanih oseb, največ, od pet do osem, pa intervencij pri iskanju in reševanju domačin živali, predvsem psov. Prva intervencija, pri kateri so sodelovali letos, je bilo reševanje divjega prašiča iz brezna v okolici Cerknice, poleg tega so bili letos jamarski reševalci prisotni še pri iskanju pogrešane osebe in omenjeni aprilski nesreči.

Na Gorenjskem so lani sodelovali le v enem primeru pogrešane osebe, ki se je izgubila v soteski Vintgar, sicer pa, kot poudarja Zakrajšek, na Gorenjskem ni veliko nesreč, kjer bi bili prisotni jamarji reševalci. »Imamo nekaj jam in brezen, kjer bi bilo reševanje v primeru nesreče izredno zahtevno. Jelovica je denimo zelo bogata z jamami in različnimi brezni, pri Leški planini je eno najglobljih brezen, globoko slabih petsto metrov. Globoka so tudi brezna pri Soriški planini, nekatera sežejo tudi do štiristo metrov globoko,« je povedal in poudaril, da so jame varne, če gre vse po načrtih, in nevarne, če ne gre.

»Največ nesreč je bilo na območju Tolminskega Migovca, a ne zato, ker bi bili tamkajšnji jamarji manj izurjeni, temveč zato, ker nikoli ne veš, kje te čaka nesreča. Tudi v primeru nedavne nesreče v jami pri Dolenji vasi nihče ni mogel predvideti, da bo kamen padel. Najpogostejši razlog nesreč v jamah je ravno nesreča sama, ko je jamar ob nepravem času na nepravem mestu,« je ocenil Zakrajšek.

Nesreče v jamah se običajno zgodijo izkušenim jamarjem, a lahko se pripetijo tudi neizkušenim sprehajalcem ali izletnikom, ki gredo v jame na lastno odgovornost. »Težava je, ker pri tem sledijo navodilom, ki so na primer objavljena na socialnih omrežjih. Ta so običajno zelo ohlapna in nenatančna, pogosto olepšujejo in izkrivljajo realno stanje. Dejstvo pa je tudi, da če ne znamo brati načrta jame, je velika verjetnost, da se bomo izgubili,« je poudaril Zakrajšek.

Ko trpi eden, trpimo vsi

Zakrajšek je leta 2002 postal operativni jamarski reševalec, prihodnje leto pa bo zabeležil že desetletnico vodenja Jamarske reševalne službe Slovenije. »Nadaljujem delo predhodnega vodje, ki je imel vizijo o precej boljši jamarski reševalni službi, kar želimo doseči predvsem z zgledom. Ko trpi eden, trpimo vsi, zato jamarji držimo skupaj in tesno sodelujemo. Kot vodja predvsem spodbujam in pripravljam mlade jamarje, da se ne bodo bali zahtevnih intervencij in bodo sposobni voditi skupino,« je dejal, ob tem pa še dodal, da je slovenska jamarska reševalna služba ena redkih, ki deluje ločeno od drugih reševalnih služb. »Poleg tega smo edini na svetu, ki smo leta 2019 pripravili štiridnevno mednarodno reševalno vajo na globini devetsto metrov, ki se je je udeležilo več predstavnikov reševalnih jamarskih služb iz balkanskih držav, številna pa je bila tudi zasedba iz Italije,« je še povedal Zakrajšek.