Poklonili so se praznikoma
Dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela so se s praznično proslavo minulo nedeljo poklonili v Železnikih. Začeli so jo s spominom na 27. april, nato pa spomnili, da je delo vrednota in da smo Slovenci od nekdaj delaven narod.
»Ko sem razmišljal o teh dveh praznikih, dnevu upora proti okupatorju in prvem maju, sem si postavil vprašanje, kaj je njun skupni imenovalec. Menim, da je to svoboda.«
Železniki – Prireditev, ki bi sicer morala biti na trgu pred plavžem, je bila zaradi napovedanega slabega vremena prestavljena v Kulturni dom. Program so sooblikovali člani KUD France Koblar z recitacijami, Francetovi orgličarji, ki so na začetku zaigrali slovensko himno, in posebna gostja, igralka in pevka Lara Jankovič. Osrednji govor je imel minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.
»Ko sem razmišljal o teh dveh praznikih, dnevu upora proti okupatorju in prvem maju, sem si postavil vprašanje, kaj je njun skupni imenovalec. Menim, da je to svoboda,« je v rodnih Železnikih razmišljal Mesec. »Če 27. aprila zaznamujemo boj za politično svobodo, boj proti okupatorju, boj za samobitnost, da lahko kot narod sami odločamo o svoji svobodi, 1. maja bojujemo boj za ekonomsko svobodo: ne da bomo živeli samo za to, da bomo delali, ampak da bomo delali za to, da bomo lahko čim bolje živeli.«
Ne številke, ljudje
Minister meni, da se politika ne sme toliko ozirati nazaj, kolikor mora gledati naprej. Postavil si je tri vprašanja, ki so po njegovem mnenju bistvena za prihodnost. »Prvo je razmerje med delom in prostim časom: prosti čas je nekaj, kar sicer jemljemo kot nekaj samoumevnega, pa ni tako. Ključno za prihodnost je, koliko prostega časa bomo imeli in koliko si ga lahko vzamemo. To je pomemben del svobode.« Drugo vprašanje se nanaša na napredek tehnologije. »Pred kratkim sem bil v eni od držav tretjega sveta, tam je v trgovinah tako, kot ko greš pri nas na tržnico – do prodajalca vzpostaviš nek odnos. V naših trgovinah imamo samo skeniranje izdelkov: tekoči trak, eden ključnih izumov dvajsetega stoletja, je nekoč obrtnike spremenil v nadomestke robotov. Zdaj je v razcvetu umetna inteligenca, z intelektualnimi poklici delamo to, kar se je prej zgodilo s tehničnimi poklici, na primer spreminjata se poklica prevajalcev, novinarjev ... Treba se je pogovarjati o tem, kaj z umetno inteligenco in napredkom narediti, da bosta služila nam, in ne mi njima – ker nismo samo številke, smo ljudje.« Minister Mesec se je še vprašal, kdo bo pravzaprav o tem odločal. »Pred 14 dnevi sem bil v trboveljskem Dewesoftu in sva se z Juretom Knezom pogovarjala, kaj bi bilo optimalno za njegovo podjetje, ko se iz njega umakne – lastništvo zaposlenih ali družinsko lastništvo. Obe možnosti se mi sicer zdita bistveno boljši, kot da podjetje proda. Knez meni, da je družinsko podjetje trdnejše. A to me ne navdaja z optimizmom. Moramo gledati, da morajo biti tudi zaposleni tisti, ki imajo besedo, kaj se bo s podjetjem zgodilo. Da se v Železnikih po raziskavah živi skoraj najlepše v Sloveniji, je treba to pripisati temu, da nismo uničili ali razprodali podjetij. Treba bo krepiti lastništvo ali vsaj soupravljanje zaposlenih. Svoboda je to, da si ti in tvoj kolektiv tisti, ki odloča o svoji usodi, ne pa kdo drug.«