V Parku škofov še Abraham

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Škofja Loka / sreda, 26. april 2023 / 07:15

Od minule sobote je v Parku škofov v Stari Loki tudi kip freisinškega škofa Abrahama, ki mu je cesar Oton II. leta 973 podelil širše loško območje.

Škofja Loka – Letošnje leto je za Škofjo Loko praznično, saj mineva 1050 let od prve pisne omembe Lonke, predhodnice današnje Škofje Loke. Različne prireditve bodo potekale vse leto, začele pa so se minulo soboto, ko so v Parku škofov v Stari Loki odkrili kip freisinškega škofa Abrahama. Prav njemu je cesar Oton II. leta 973 z darilno listino podelil širše loško območje in ga zato štejejo za prvega zemljiškega gospoda oziroma začetnika loškega gospostva.

Slovesnost ob odkritju spomenika se je popoldne začela v cerkvi sv. Jurija v Stari Loki s sv. mašo, nadaljevala pa v Parku škofov.

Stara Loka je namreč oktobra leta 2015 dobila Park škofov, v njem pa je doslej stal samo kip škofa Andreja Karlina, ki so ga odkrili ob 150. obletnici posvetitve župnijske cerkve sv. Jurija.

Postavitev kipa škofa Abrahama v Stari Loki sodi v okvir projekta participativnega proračuna Občine Škofja Loka, predlagatelj postavitve pa je bil Klemen Karlin, ki je predlog za njegovo postavitev vložil skupaj s sopredlagatelji Alojzijem Pavlom Florjančičem, Michaelom Habichtom, Antonom Zarnikom, Urško Florjančič in Mojco Berce.

»Postavitev kipa škofu Abrahamu nosi v sebi več sporoči. Seveda najprej o dolgi in bogati zgodovini Škofje Loke in njeni povezanosti z mestom Freising. Vesel sem, da so te vezi še danes izjemno močne, prijateljske in partnerske ter da jih iz leta v leto ohranjamo in nadgrajujemo predvsem na kulturnem, šolskem in še na kakšnem področju. Vesel sem, da je v Škofji Loki tudi danes zelo pomembno sodelovanje. To smo želeli doseči tudi s projektom parcitipativnega proračuna, v katerem je lahko vsak predlagal tisto, kar se mu je zdelo za njegov kraj pomembno. Projekt smo poimenovali Naša Loka in dobili 33 odličnih projektov, ki nas bogatijo, izboljšujejo in delajo kraj, v katerem živimo, še malo lepši,« je povedal župan Tine Radinja in dodal, da bo letos v okviru praznovanja 1050-letnice Škofje Loke potekalo več kot petdeset prireditev.

O škofu Abrahamu je nato zbranim spregovoril Alojzij Pavel Florjančič, marsikaj zanimivega pa je zapisanega v knjižici, ki sta jo ob postavitvi kipa izdala Župnija sv. Jurija Stara Loka in Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka. V njej je tudi besedilo darilne listine iz leta 973, ki jo je na slovesnosti v izvirniku prebral Gregor Gartner, Jan Bertoncelj pa v slovenskem prevodu.

Kip škofa Abrahama so nato skupaj odkrili župan Tine Radinja, predlagatelj postavitve kipa Klemen Karlin in avtor kipa, akademski kipar Metod Frlic. Kip je nato blagoslovil pomožni škof Nadškofije München in Freising Wolfgang Bischof.