Življenje je dragoceno. / Foto: Tina Dokl

Dilema o prostovoljnem končanju življenja

Avtorji zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki omogoča pomoč v skrajni stiski posameznika ob koncu življenja in so ga pripravili v okviru Srebrne niti, so v začetku aprila zaprosili za določitev šestmesečnega roka, v katerem bodo zbirali pet tisoč podpisov za vložitev predloga zakona v DZ.

Brigita Skela Savič: »Predlog razrešuje avtonomijo odločanja o življenju in smrti pri neozdravljivo bolni osebi.«

Mateja Lopuh: »Bolniki, ki se jim življenje izteka, si želijo živeti dlje. Ne v bolečinah, slabosti ali z občutkom težkega dihanja, ampak z dobro medicinsko podporo.«

Ljubljana – Od 4. aprila na spletnem središču mojezivljenje.si med drugim lahko najdete odgovore na številna vprašanja, ki se porajajo v zvezi s to občutljivo temo. Na tej strani bodo ob začetku zbiranja podpisov objavljena tudi navodila za oddajo podpisa podpore. Obenem sta že odprta tudi profila na Facebooku in Instagramu.

Kdo bi lahko uveljavljal pravico in kdo ne

»Zdajšnja zakonodaja ne ureja položaja umirajočih v trpljenju, ker jim ne moreta pomagati niti medicina niti paliativna oskrba,« meni soavtor zakonskega predloga Andrej Pleterski. Prekinitev trpljenja s pomočjo pri prostovoljnem končanju življenja je v takih primerih po njegovih besedah lahko rešitev. »Predlog bi uzakonil pravico vseh polnoletnih obvezno zavarovanih oseb v Sloveniji, ki neznosno trpijo in ne morejo upati na izboljšanje svojega zdravstvenega stanja, da pod določenimi pogoji zaprosijo za pomoč pri izvedbi svoje odločitve in dostojanstveno končajo življenje. Izključuje pa to možnost za mlajše od 18 let, za ljudi brez fizioloških razlogov za trpljenje in za ljudi z depresijo, ki je duševna motnja.« Prav tako pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ne bi imeli ljudje, ki trpijo zaradi naveličanosti življenja, niti tisti, ki sami niso sposobni odločati o sebi. Recept za smrtonosno učinkovino bo izdala posebna komisija, ki bo zaradi varnosti pred zlorabami ves čas nadzorovala postopek. Pooblastila bo tudi posebnega zdravstvenega delavca, da prevzame smrtonosno učinkovino v lekarni in jo prinese bolniku. Predlog predvideva, da trpeči človek sam vnese smrtonosno učinkovino v svoje telo. Le v primeru ugotovitve, da sam tega ne more narediti, bo to učinkovino v njegovo telo vnesla druga oseba.

Po pojasnilu strokovnjakinje za zdravstveni menedžment Brigite Skela Savič predlog ne želi biti nadomestilo za slabo delujočo paliativno oskrbo v državi, ampak razrešuje avtonomijo odločanja o življenju in smrti pri neozdravljivo bolni osebi. Sicer pa se paliativna oskrba in obravnavani predlog ne izključujeta, ampak dopolnjujeta, je dejala.

Bolniki, ki se jim življenje izteka, želijo živeti dlje

S predlagatelji zakona se ne strinja zdravnica Mateja Lopuh, ki v Splošni bolnišnici Jesenice vodi Center za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo in je državna koordinatorica za razvoj paliativne oskrbe v Republiki Sloveniji pri ministrstvu za zdravje. »Kadar berem o evtanaziji kot obliki samovoljnega končanja življenja s tujo pomočjo, se zavedam, kako malo je danes življenje vredno in kako malo s(m)o se ljudje pripravljeni boriti zanj. Seveda je jasno, da ankete sprašujejo predvsem zdrave ljudi, ki se še ne zavedajo, kako grozen je občutek, ko ti življenje polzi skozi roke in si nemočen, da bi lahko živel še malo dlje. Bolniki, ki se jim življenje izteka, si želijo živeti dlje. Ne v bolečinah, slabosti ali z občutkom težkega dihanja, ampak z dobro medicinsko podporo in v okolju, kjer se njihovega življenja še kdo veseli. Hudo bolni in močno gibalno ovirani ljudje so navdih, kako je mogoče ob vseh omejitvah še vedno živeti,« o dragocenosti življenja razmišlja Mateja Lopuh. Meni, da evtanazija nima nobene prave povezave z dostojanstvom, »ker moraš za usmrtitev prositi, se še v zadnjem obdobju življenja ponižati do te mere, da prosiš, da te nekdo usmrti, in tvegati, da mogoče tvojo prošnjo zavrnejo.«

Sicer pa je, kot meni sogovornica, odločitev o uveljavljanju evtanazije v rokah ljudi. »Evtanazija je seveda oblika družbenega dogovora in se bo uveljavljala tako, kot bodo to ljudje želeli.« Vseeno upa, da se bomo kot družba zavedali, da lahko damo hudo bolnim nekaj več kot samo evtanazijo. Da bo življenje premagalo smrt.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / četrtek, 28. november 2013 / 15:00

Glasovci ne počivajo

Končana je šesta športno rekreativna sezona druščine, ki na prsih nosi ime Gorenjski glas.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 20. oktober 2006 / 06:00

Moja soba in tvoj konj

Estradnice dobivajo sobe, fotografi razstavljajo, ljudje še vedno berejo z Manco, šport je zanimiv le, če je res ekstremen, v Celovcu bodo preskakovali ovire in razkazovali konje, slovenski barmani pa...

Prosti čas / petek, 20. oktober 2006 / 06:00

Brat vse vidi, brat vse ve: Vratovi na prepihu

V nedeljo se bomo na lokalnih volitvah odločali, kdo bodo tisti župani in občinski svetniki, ki jim bomo štiri leta dihali za ovratnike.

Prosti čas / petek, 20. oktober 2006 / 06:00

Nominator

Ob pogledovanju na predvolilno sporočilno preproščino, si ne morem reči kaj drugega kot, škoda. Le zelo redki v svojih »nagovorih«, izgledajo, kot bi morali. Vsaj simpatično, če ne še vs...

Prosti čas / petek, 20. oktober 2006 / 06:00

Jubilejni koncert

Cerkveni ženski pevski zbor Andreja Vavkna iz Cerkelj praznuje 25 let delovanja.

Kranj / petek, 20. oktober 2006 / 06:00

Slovenski mjuzikl viže inu griže

Kranj - Prešernovo gledališče je bilo v sredo zvečer prežeto s slovenskimi ljudskimi pesmimi, ki so jih mladi pevci in glasbeniki zapeli na izviren način. Nena Močnik je do...