Viri za možgane

<p>Notranji viri so enako pomembni kot zunanji.</p>

Da naši možgani lahko upravljajo človeka, potrebujejo informacije. Možgani stalno preverjajo najbolj osnovno dejstvo – ali je ali ni varno. Informacije dobivajo preko več virov. Najbolj poznamo vid, sluh, vonj, okus in tip (eksterocepcija). Malo manj nam je poznano, da možgani dobivajo podatke tudi preko položaja in ravnotežja telesa sede, stoje ali leže, zategnjenosti mišic, gibanja sklepov, zavedanja dviga roke, noge, pritiska na kožo … (propriocepcija). Možgani dobivajo dodatne informacije preko krvi in hormonskega sistema. Velik pomen ima tudi genetika, čeprav se v zadnjih letih pogled na genetiko močno spreminja zaradi t. i. epigenetike (vpliv zunanjega okolja na genetiko). Te vire informacij za naše možgane je znanost v zadnjih desetletjih močno raziskala človeku v prid. Večino teh virov informacij je mogoče izmeriti. To znanost in medicina odlično dela.

Obstaja pa še en pomemben vir informacij za naše možgane. Imenuje se notranji telesni občutki (interocepcija) oziroma sposobnost zaznavanja notranjih fizioloških procesov telesa. Interocepcija ima vsaj tri dele. Prvi je merljiv, drugi skoraj ne, tretji zagotovo ne. Prvi del interoceptičnih občutkov medicina odlično meri: krvni tlak, srčni utrip, dihanje, nivo sladkorja v krvi, telesna temperatura, saturacija. To poznamo.

Na splošno moramo zapisati, da so notranji telesni občutki močno povezani z našimi čustvenimi stanji. Drugi del je le opisno dokazljiv, čeprav so ti občutki večini ljudem poznani, npr. občutek lakote, žeje, stiskanje v prsih ali pri srcu, pekoča bolečina v trebuhu ali v prsih, tresenje mišice, tresavica, drget, čudno gomazenje po celem telesu, teža na ramenih, vročina ali hlad v okončinah, nepojasnjena bolečina, ki se seli po telesu, rdečica po delih telesa, srbečica, kepa v želodcu, občutek pretakanja krvi po žilah … Govorimo o notranjem občutenju telesa, lahko pa zapišemo tudi o čutenju some – to je dojemanja telesa od znotraj. Teh notranjih občutkov z napravami (CT, MRI, EKG) ne moremo meriti. Ljudje le poročajo, da trpijo za temi stanji in da jim drugi ne verjamejo. Somo lahko zaznava le vsak človek zase – tega namesto nas ne more storiti zdravnik, niti fizioterapevt, niti psihoterapevt, niti celo naši partnerji ne. Čutenje samega sebe navznoter je ključnega pomena za naše psihično in fizično zdravje.

Tretji del interocepcije pa je zelo poseben. Tako poseben, da ga ljudje zelo pogosto skrivajo. Skrivajo ga pred zdravniki, duhovniki, sorodniki, prijatelji … Zakaj? Ker jih ne razumejo in jih proglasijo za neprištevne. Govorimo o ljudeh, ki so psihično zdravi, funkcionalno opravilni, imajo službe, so očetje in mame, potujejo, lenarijo, uživajo, trpijo, so klovni ali pusteži … skratka čisto običajni ljudje z neobičajnimi prividi. In jih je zelo veliko. Nadaljujemo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ...&nbsp;

GG Plus / petek, 18. oktober 2013 / 07:00

Moje življenje

Kdo je avtor knjige Moje življenje? »Marcel Reich-Ranicki ni kdorkoli: s pisanjem v različnih nemških časnikih in revijah uživa sloves vodilnega književnega kritika, zares na široko pa je...

Objavljeno na isti dan


Kronika / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Ropov skoraj trikrat več

Večino ropov na Gorenjskem še vedno izvedejo slovenski državljani, se pa tudi tu že pozna ukinitev notranje državne meje, ugotavlja vodja gorenjskih kriminalistov Simon Velički.

GG Plus / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Bila je iskra, kot bi se že dolgo poznala

Zakonski par Maja Hribernik in Oto Pestner, violinistka iz glasbene družine Hribernik in profesorica violine v Glasbeni šoli Kranj ter legendarni pevec, ki je letos praznoval 40-letnico glasbenega ust...

Gospodarstvo / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Koledar traktorjev pri Kmečkem glasu

Ljubljana – Pri časopisno založniškem podjetju Kmečki glas so tudi letos izdali koledar z motivi traktorjev. Koledar meri 50 krat 50 centimetrov in je s fotografijami različnih t...

Gospodarstvo / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Zbornico čaka veliko dela

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj je nakazal smernice delovanja v novem letu in ukrepe za premagovanje recesije.

Bled / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Negotovost je največji dejavnik stresa

Bled – Na nedavnem srečanju gorenjske in blejske LDS z dr. Slavkom Ziherlom, podpredsednikom stranke in uglednim psihiatrom, smo sogovornika vprašali o tem, kakšna so njegova pri...