Viri za možgane
Da naši možgani lahko upravljajo človeka, potrebujejo informacije. Možgani stalno preverjajo najbolj osnovno dejstvo – ali je ali ni varno. Informacije dobivajo preko več virov. Najbolj poznamo vid, sluh, vonj, okus in tip (eksterocepcija). Malo manj nam je poznano, da možgani dobivajo podatke tudi preko položaja in ravnotežja telesa sede, stoje ali leže, zategnjenosti mišic, gibanja sklepov, zavedanja dviga roke, noge, pritiska na kožo … (propriocepcija). Možgani dobivajo dodatne informacije preko krvi in hormonskega sistema. Velik pomen ima tudi genetika, čeprav se v zadnjih letih pogled na genetiko močno spreminja zaradi t. i. epigenetike (vpliv zunanjega okolja na genetiko). Te vire informacij za naše možgane je znanost v zadnjih desetletjih močno raziskala človeku v prid. Večino teh virov informacij je mogoče izmeriti. To znanost in medicina odlično dela.
Obstaja pa še en pomemben vir informacij za naše možgane. Imenuje se notranji telesni občutki (interocepcija) oziroma sposobnost zaznavanja notranjih fizioloških procesov telesa. Interocepcija ima vsaj tri dele. Prvi je merljiv, drugi skoraj ne, tretji zagotovo ne. Prvi del interoceptičnih občutkov medicina odlično meri: krvni tlak, srčni utrip, dihanje, nivo sladkorja v krvi, telesna temperatura, saturacija. To poznamo.
Na splošno moramo zapisati, da so notranji telesni občutki močno povezani z našimi čustvenimi stanji. Drugi del je le opisno dokazljiv, čeprav so ti občutki večini ljudem poznani, npr. občutek lakote, žeje, stiskanje v prsih ali pri srcu, pekoča bolečina v trebuhu ali v prsih, tresenje mišice, tresavica, drget, čudno gomazenje po celem telesu, teža na ramenih, vročina ali hlad v okončinah, nepojasnjena bolečina, ki se seli po telesu, rdečica po delih telesa, srbečica, kepa v želodcu, občutek pretakanja krvi po žilah … Govorimo o notranjem občutenju telesa, lahko pa zapišemo tudi o čutenju some – to je dojemanja telesa od znotraj. Teh notranjih občutkov z napravami (CT, MRI, EKG) ne moremo meriti. Ljudje le poročajo, da trpijo za temi stanji in da jim drugi ne verjamejo. Somo lahko zaznava le vsak človek zase – tega namesto nas ne more storiti zdravnik, niti fizioterapevt, niti psihoterapevt, niti celo naši partnerji ne. Čutenje samega sebe navznoter je ključnega pomena za naše psihično in fizično zdravje.
Tretji del interocepcije pa je zelo poseben. Tako poseben, da ga ljudje zelo pogosto skrivajo. Skrivajo ga pred zdravniki, duhovniki, sorodniki, prijatelji … Zakaj? Ker jih ne razumejo in jih proglasijo za neprištevne. Govorimo o ljudeh, ki so psihično zdravi, funkcionalno opravilni, imajo službe, so očetje in mame, potujejo, lenarijo, uživajo, trpijo, so klovni ali pusteži … skratka čisto običajni ljudje z neobičajnimi prividi. In jih je zelo veliko. Nadaljujemo.