Ljubljana se klanja Jesenicam
»Dolgo je trajalo, da sem ugotovila, da imam lahko rada Jesenice ...« Tak je zapis na enem od razstavljenih plakatov vizualne umetnice Tanje Radež, ki so jo Jesenice, kjer je bila rojena in kjer raste hrast, pod katerega bodo po smrti lahko položili njen pepel, prah in strah, močno zaznamovale ...
Razstava v Galeriji Vžigalica v Ljubljani bo na ogled do 7. maja. V nedeljo, 7. maja, ob 17. uri pripravljajo še zaključno vodstvo po razstavi s kuratorko Laro Mejač in umetniki.
Tanja Radež je ena od petih umetnikov, ki so se na poseben način poklonili Jesenicam. V Galeriji Vžigalica v Ljubljani je namreč na ogled razstava iz cikla Ljubljana se klanja Sloveniji VII: Jesenice, na kateri umetniki predstavljajo svoj osebni pogled na Jesenice, bodisi ker od tam izvirajo ali se v mestu navdihujejo. Razstavljajo fotograf Jaka Gasar, slikar, grafični oblikovalec in scenograf Miran Mohar (Irwin), slikarka Ema Klinar, slikarka in grafičarka Helena Tahir in že omenjena oblikovalka in vizualna umetnica Tanja Radež. In zanimivo, tudi kuratorka razstave je Jeseničanka Lara Mejač.
Fotograf Jaka Gasar že več kot desetletje ustvarja serijo fotografij Jesenice, v kateri poskuša prikazati različne dogodke in hipne trenutke iz življenja lokalnih prebivalcev ter svoje lastno doživljanje mesta. Gasar sicer prihaja iz Ljubljane, vendar je z mestom osebno povezan, saj je to rojstni kraj njegovih staršev in je tam v otroštvu preživel veliko časa. Fotografije prikazujejo podobo mesta, delo v jeseniški železarni, povezanost muslimanske skupnosti, vrvež na mestnem kopališču ter trenutke lokalpatriotizma na hokejskih tekmah ...
Miran Mohar (Irwin) je na Jesenicah odraščal, je slikar, grafični oblikovalec in scenograf. Njegovo umetniško delo zaznamuje članstvo v različnih kolektivih, zlasti v umetniški skupini Irwin. Njegove slike nastajajo s prepletanjem različnih tehnik in materialov, vse pa okvirjajo za Irwine prepoznavni okvirji s kotniki, ki poudarjajo dejstvo, da je umetniško delo vedno vpeto v določen ideološki okvir. Na razstavo vključena umetniška dela v ospredje postavljajo umetnikov odnos do mesta, v katerem je odraščal.
Slikarka mlajše generacije Ema Klinar se ukvarja s portretnim slikarstvom, pri snovanju portretov pa izhaja iz fotografij svojega lastnega obraza in izraža občutke, kot so ujetost, tesnoba in želja po pobegu. Na to je vplival tudi njen odnos do jeseniškega okolja, v katerem je odraščala in živela do začetka študija. Do Jesenic od nekdaj goji ambivalenten odnos: vedno se ji je namreč zdelo, da jo omejujejo, ji zakrivajo pogled, hkrati pa še vedno predstavljajo njen dom, v katerem se skrivajo dragoceni kotički in spomini, je zapisala kuratorka.
Oblikovalka in vizualna umetnica Tanja Radež pa ugotavlja, da je dom tam, kjer so poleti njena zimska oblačila ter pozimi poletna, in tam, kjer raste hrast, pod katerega bodo po smrti lahko položili njen pepel, prah in strah. To so torej Jesenice, ki jih vidi kot mistično mesto, v katerem ni prav ničesar izjemnega. Le meteorit je pristal na Mežakli ... So mesto, po katerem ni mogoče krožiti, lahko le hodiš gor in dol. Na razstavi predstavlja predmete, ki so povezani z njenim odraščanjem na Jesenicah.
Helena Tahir pa ustvarja na področju grafike in risbe. V seriji risb Jesenice so izhodišče za risbe motivi iz analognih fotografij, ki jih je posnela iz stanovanja v blokovskem naselju, kjer je odraščala. Poglede skozi okno je v delih nato združevala z drugimi prizori z Jesenic, hipnimi asociacijami ter osebnimi občutji in spomini, kar je nadaljevala tudi v seriji novejših risb, v katerih je jeseniške podobe povezala s prizori iz Iraka, od koder prihaja njen oče.