Dolgoročne posledice covida
Covid-19 je še prisoten v družbi, res pa ni več tema vsakdanjih pogovorov. Kljub temu velja opozoriti na dolgoročne posledice covida-19, t. i. dolgi covid.
»Predvsem je skrb vzbujajoče dejstvo, da huje prizadene mlajše, aktivne osebe, ki pogosto takoj po preboleli okužbi prehitro postanejo preveč telesno aktivne, in pa osebe z veliko stresa v vsakdanjem življenju. Seveda je dolgi covid pogostejši pri pacientih, ki so preboleli hudo obliko bolezni.«
Kot je pojasnil prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana, je najbolj racionalna in uporabna definicija dolgega covida ameriškega Centra za preventivo in nadzor bolezni (CDC): novi, ponavljajoči se ali vztrajajoči simptomi in znaki, ki so prisotni še štiri ali več tednov po okužbi s SARS-CoV-2 in niso posledica drugih bolezni. »Povečano tveganje za dolgi covid je pri ženskah, pri osebah s soobolevnostmi in pri necepljenem prebivalstvu. Večina primerov dolgega covida je med delovno aktivnim prebivalstvom.« Vzrok(i) dolgega covida še niso znani, verjetno pa gre za več patofizioloških mehanizmov. »Pri CDC ocenjujejo, da je imelo oz. ima približno 7,3 odstotka Američanov dolgi covid. V Sloveniji nimamo svojih podatkov, verjetno pa je kumulativna številka okrog sto tisoč.«
Simptomi dolgega covida
»Za dolgi covid so značilni splošni in organsko specifični simptomi in znaki, ki lahko povzročajo motnje dnevnih aktivnosti (umivanje, oblačenje), zmanjšanje telesnih in mentalnih zmogljivosti, nezmožnost dela v službi in doma ter posledično slabšo kvaliteto življenja. Prizadetih je več organov, včasih prevladuje samo en organski sistem.« Kot pojasni prof. dr. Tomažič, dolgi covid pogosto poteka v valovih, podobno kot pri avtoimunskih obolenjih. »Glede na obsežnejše epidemiološke raziskave obstajajo trije fenotipski podtipi dolgega covida, to je skupin pacientov s podobnimi težavami. Ti so kognitivni tip, srčno-pljučni in mišično-skeletni tip. Za prvega so značilne predvsem motnje kratkotrajnega spomina, motnje koncentracije in pozornosti, mentalna upočasnjenost in utrujenost, težave pri reševanju problemov in funkcioniranju, glavobol, motnje spanja ..., za drugega bolečine v prsnem košu (»kot bi jim slon sedel na prsnem košu«), zasoplost (občutek, da pri vdihu ne dobijo dovolj zraka), palpitacije (razbijanje in neenakomerno bitje srca) ..., za tretjega pa bolečine po celem telesu. Pri vseh, še posebno pri tretjem tipu, so prisotni utrujenost, nihajoče razpoloženje in počutje ter emocionalna nestabilnost. Utrujenost je včasih tako ekstremna, da pacienti ne morejo dvigniti niti žlice.«
Več kot dvesto simptomov
Kot dodaja prof. dr. Tomažič, je sicer pri dolgem covidu opisanih več kot dvesto različnih težav, ki bolj ali manj zmanjšajo kvaliteto življenja. »Pri nekaterih srčno-pljučnih, nevroloških in mentalnih težavah je treba ukrepati hitro, saj so lahko v ozadju nevarne bolezni, ki jih zmotno pripišemo dolgemu covidu.«
Zakaj se pri določenih posameznikih razvije dolgi covid, medtem ko se drugi pozdravijo zelo hitro, ni znano. »Predvsem je skrb vzbujajoče dejstvo, da huje prizadene mlajše, aktivne osebe, ki pogosto takoj po preboleli okužbi prehitro postanejo preveč telesno aktivne, in pa osebe z veliko stresa v vsakdanjem življenju. Seveda je dolgi covid pogostejši pri pacientih, ki so preboleli hudo obliko bolezni.« Če pa pogledamo absolutne številke, kot dodaja, je dolgi covid daleč najpogostejši pri osebah, ki so prebolele blago do zmerno obliko bolezni in hospitalizacija ni bila potrebna, ker te osebe predstavljajo večino okuženih.
Potek dolgega covida
Približno dve tretjini pacientov ozdravi v obdobju treh mesecev po začetku covida-19, nekateri delno okrevajo s stabilizacijo simptomov, ki še trajajo, pri nekaterih pa gre za nihajoč potek bolezni, ki se poslabša po telesnem in mentalnem naporu. Pri 15 odstotkih so simptomi prisotni še po enem letu.
Diagnostični test za opredelitev dolgega covida ni na voljo niti ni standardnega protokola za nabor diagnostičnih preiskav. Pristop je individualen glede na težave. »Potrebnega je več znanja in raziskav, kar bo prispevalo k boljšim ukrepom, ki ne bodo samo podporni in bodo pomagali tudi pri razumevanju drugih postinfekcijskih sindromov in sindroma kronične utrujenosti.«