Zvesti Gorenjskemu glasu

Francka in Vencelj Peternel prihajata iz vasi pod Blegošem, kjer sta se spoznala, živita pa v Šenčurju, kamor ju je pripeljalo delo.

Leto dni po poroki sta preko Vencljeve sestre izvedela, da na kmetijskem posestvu Ekonomija, sedanji KŽK, iščejo kuharico. Tam sta kot hlapec in kuharica ostala tri leta. Ker so se jima rodili trije sinovi, je Tončka nekaj let ostala doma, nato sta delala v izmenah, da sta lahko pazila na otroke. Vrtca ni bilo, sorodniki so bili pa predaleč. Kasneje sta oba in še dva sinova delala v Iskri. Včasih so imeli manjšo hišo, ki so jo dvignili in prizidali, saj kar dva sinova živita pri njima, Miro pa ima hišo v bližini. Njuni starši so bili že na Žetini naročeni na Gorenjski glas, onadva sta ga naročila takoj, ko sta se preselila. Vencelj ga rad prebira zvečer, sposodita si ga tudi sinova. Skoraj vsak teden ju Vencelj odpelje v rodno vas, kjer se zelo dobro poznata z domačini. Sama obdelujeta velik vrt, rada hodita, odpravita se na Stari vrh, Blegoš, v Bohinj, pred kratkim sta obiskala Kras. Francka ima že dolgo časa težave z ožiljem. Rodila se je leta 1926, Vencelj je tri leta mlajši. Takrat zaradi vojne ni bilo veliko fantov mojih let, pove Francka. Jaz pa sem si želela imeti otroke in spoznala sem Venclja. Srečno sva poročena že sedeminpetdeset let, doda.