Kaže se postopno ohlajanje

Besedilo: Ana Jagodic Dolžan
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 11. april 2023 / 22:23

Kot smo že poročali, je bila lani pri nepremičninah dosežena nova rekordna raven cen, število sklenjenih kupoprodajnih poslov pa se je zmanjšalo za od pet do deset odstotkov, kar kaže na postopno ohlajanje trga, ocenjuje Geodetska uprava (GURS), ki v letnem poročilu podrobno obravnava dogajanje na nepremičninskem trgu.

Ljubljana – Število tržnih transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je lani v primerjavi z letom 2021 zmanjšalo za deset odstotkov, predvsem na račun manjšega števila poslov s stanovanji v večstanovanjskih stavbah, medtem ko se število transakcij s stanovanjskimi hišami, ki je bilo leto prej najvišje od začetka spremljanja v letu 2007, ni bistveno spremenilo (za okoli dva odstotka). »Največji upad pri prodaj stanovanj je bilo zaznati v gorenjskih turističnih krajih (Kranjska Gora, Bled, območje Bohinjskega jezera), kjer je bil v primerjavi z letom prej okoli 30-odstoten.«

Zmanjšanje trgovanja s poslovnimi nepremičninami je bilo skoraj 15-odstotno, število transakcij z zemljišči za gradnjo, ki je bilo predlani prav tako rekordno, pa se je zmanjšalo za dobrih 15 odstotkov, kar gre po navedbah GURS pripisati manjšemu povpraševanju zaradi visokih cen zemljišč in visokih gradbenih stroškov ter manjšanju kupne moči prebivalstva, kaže pa tudi na postopno zmanjševanje gradbene aktivnosti v prihodnje. »V Ljubljani se sicer na veliko gradi in načrtuje nove stanovanjske projekte, v drugih največjih mestih pa se lahko zgodi, da se bo zaradi ohladitve trga in visokih stroškov gradnje večja gradbena ekspanzija ustavila, še preden se je dobro začela.« Glede na upad števila transakcij, rekordne cene nepremičnin in manjše povpraševanje po zazidljivih zemljiščih ocenjujejo, da je bil vrh nepremičninskega cikla dosežen že v prvi polovici lanskega leta.

Rekordne cene

V prvem polletju je bila rast cen izredna, nato pa se je umirila, ugotavljajo na GURS. V primerjavi z letom 2021 so cene stanovanj nominalno zrasle za 19 odstotkov, cene stanovanjskih zemljišč za 17, cene hiš pa za 12 odstotkov.

Srednja cena hiše s pripadajočim zemljiščem (132 tisoč evrov) je bila v primerjavi z letom prej višja za 22 tisoč evrov. Najbolj je zrasla na alpskem turističnem območju (za skoraj 40 odstotkov) in je tako znašala 270 tisoč evrov, med največjimi mesti pa v Kranju z okolico (za 30 odstotkov), kjer je bila srednja cena stanovanjske hiše 236 tisoč evrov. Na območju preostale Gorenjske je znašala 180 tisoč. Ljubljana, ki je na prvem mestu po cenah hiš, ima srednjo ceno 360 tisoč evrov.

Srednja cena stanovanja (2400 evrov/m²) se je lani zvišala za 340 evrov na kvadratni meter, Kranj z okolico (2890 evrov/m²) je bil nad povprečjem, prav tako alpsko turistično območje, ki vključuje tudi Kranjsko Goro, Bled in območje Bohinjskega jezera – s srednjo ceno 3580 evrov za kvadratni meter je bilo to območje na tretjem mestu, za Ljubljano in Obalo. Preostala Gorenjska (2310 evrov/m²) je bila tik pod slovenskim povprečjem.

Trende na slovenskem nepremičninskem trgu po navedbah GURS narekuje dogajanje v glavnem mestu, kjer povpraševanje po novih stanovanjih za zdaj še vedno presega ponudbo, v zadnjem času pa je že zaznati manjše zanimanje za rezervacije stanovanj, ki so trenutno v gradnji. »Ko bo prišla na trg večja količina novih stanovanj, ki so se že začela graditi oziroma katerih začetek gradnje se načrtuje v kratkem, bo ponudba prej ali slej presegla plačilno sposobno povpraševanje. Takrat lahko pričakujemo skokovit padec števila transakcij na stanovanjskem trgu, podobno kot se je to zgodilo ob krizi leta 2008. Poka nepremičninskega balona v smislu nenadnega velikega padca cen nepremičnin pa ni pričakovati.«