Priprava velikonočne potice je lahko pravi izziv
Najprej je svojo monografijo dobila kranjska klobasa, pred dobrimi desetimi leti pa tudi potica. Za njen nastanek je bil zaslužen dr. Janez Bogataj. V knjigi, ki je od A do Ž posvečena potici, najdemo vse od najbolj tradicionalne orehove potice do ajdove, medene, lešnikove, mandljeve, kostanjeve, makove, skutne, mesne, špehovke, rožičeve potice ... – kar 28 receptov za sladke in dvanajst za slane potice. Poleg receptov izvemo tudi precej o zgodovini potice, njeni prepoznavnosti v svetu, potica pa krasi tudi naslovnico knjige. Bolj ko gledamo v zgodovino, več je pri nas slanih potic. Potica je pravzaprav najbolj razširjeno praznično pa tudi vsakdanje pecivo na Slovenskem.
Brez klasične orehove potice si sama ne znam predstavljati velikonočnega zajtrka. Potem so tu še šunka, pirhi, hren, prata ... Če pobrskate po spletu, najdete ogromno velikonočnih jedi. Nekje sem zasledila, da se mednje skuša vriniti celo kakšna torta, kot sladica pač.
Dandanes je sicer – kot radi rečemo tudi za govejo juho – potic toliko, kolikor je gospodinj. Pravzaprav nadevov zanje. Trgovci pa nam poleg orehove z rozinami in brez njih ponujajo tudi kokosovo, potratno, lešnikovo, rožičevo, čokoladno, pehtranovo in še kakšno z bolj inovativnim nadevom, na primer z okusom »štrudlja« (jabolko in cimet) ali borovničeve pite. Pozornost kupec zadnjima verjetno nameni, vprašanje pa je, koliko jih potem to potico dejansko kupi.
Je pa res, da marsikatera mlada gospodinja dandanes na pripravo potice gleda kot na neke vrste izziv, saj je veselje neizmerno, ko potica uspe. Največkrat je v tem kontekstu govora o orehovi potici. Vseeno pa poklon vsem, ki se lotijo potratne. Pravijo sicer, da njena priprava ni tako zapletena, kot je morda videti na prvi pogled, samo postopek moraš usvojiti – kar lahko rečemo tudi za orehovo potico. Ampak saj veste: do tja je treba priti oziroma vaja dela mojstra.
Časi se spreminjajo, s tem pa tudi pogled na velikonočne praznike. Zadnja leta – če izvzamemo čas epidemije – ljudje razmišljajo, da bi praznike preživeli ob morju, izkoristili (z nekaj dopusta) proste dni za kratek obisk kakšne evropske prestolnice. Veliko je takih, ki lepo vreme izkoristijo za obisk bližnjega hriba ali se nekam odpeljejo s kolesom. A ne glede na to, kako se ljudje odločijo preživeti velikonočne praznike, je potica tista, ki ob vsem tem ne bo manjkala. Kjer pa imajo pri hiši majhne otroke, bo tudi pobarvanih jajc najbrž veliko, saj najmlajši pri ustvarjanju pirhov domišljiji pustijo prosto pot – in te imajo otroci vedno na pretek.