Zima ne more biti več zgolj smučanje

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Bohinj / sreda, 5. april 2023 / 09:07

V okviru dveh evropskih projektov bodo v Bohinju in Kranjski Gori ugotavljali, v kakšno smer je ob dejstvu, da so zime vse bolj mile, zasneževanje pa energetsko potratno, najbolj smotrno razvijati ponudbo zimskih smučarskih središč v Alpah.

Bohinj, Kranjska Gora – Tudi gorenjska smučarska središča se srečujejo z izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Zime so milejše, zasneževalni sistemi pa ekonomsko in ekološko potratni. Mnoga srednje velika in mala smučišča na nižjih in srednjih nadmorskih višinah v Alpah se ubadajo z eksistenčnimi vprašanji, saj se zaradi dviganja temperatur zimska sezona skrajšuje.

Napovedi kažejo, da se bo stanje še poslabševalo in negativno vplivalo ne le na ekonomski položaj podjetij, temveč tudi na družbeno in ekonomsko sliko celotnih skupnosti, ugotavljajo na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske (Ragor), kjer so se prav z namenom pomagati skupnostim, ki so orientirane na zimski turizem, vključili v dva mednarodna projekta. V sodelovanju s tujimi partnerji iz nekaterih alpskih držav bodo iskali rešitve za usmeritve v razvoju smučarskih centrov in manjših smučišč, ki ležijo na nižjih nadmorskih višinah in na katere zato podnebne spremembe najprej in najbolj vplivajo. Oba projekta sofinancira Evropska unija v okviru instrumenta Interreg.

Prehod v trajnostni smučarski turizem

Projekt TranStat se osredotoča na iskanje rešitev za smučarska središča. Vsaka sodelujoča država bo vzpostavila tako imenovane »žive laboratorije« (living labs) – v Sloveniji bosta to smučišči Kranjska Gora in Rogla, v katerih bodo najprej pridobivali podatke za pripravo metodologije in iskali rešitve ter slednje nato tudi preverjali in preizkušali. »Oblikovali bomo nova orodja in metodologije za prehod, ki sledi celostni viziji Alp. Predlagane rešitve bodo primerne za prenos na druga smučišča v Alpah,« so pojasnili na Ragorju.

V okviru projekta Beyond Snow pa bodo projektni partnerji iz šestih alpskih držav iskali možnosti za trajnostni prehod malih in srednje velikih smučarskih centrov na okolju prijaznejše programe, ob upoštevanju vseh kulturnih in naravnih danosti in s poudarkom na širitvi turistične sezone na celo leto. Ugotovitve bodo preizkušali na pilotnih območjih; Ragor bo v okviru tega projekta aktivnosti osredotočil na območje Bohinja.

Prihodnost za manjša smučišča

»Očitno je, da bomo morali tudi za zimsko sezono najti neko novo ponudbo,« ugotavlja Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. »Bohinj ima srečo, da ima Vogel, kjer bo, kot kažejo raziskave, smučišče lahko vztrajalo še kar nekaj časa, in Pokljuko z Rudnim poljem; obe središči sta sorazmerno lepo obdarjeni z naravnim snegom. Po drugi strani pa imamo manjša smučišča, na katerih so potrebna precejšna vlaganja v infrastrukturo pa tudi v zagotavljanje umetnega snega, da bi lahko zadostil trenutnim željam in potrebam gostov in obiskovalcev,« pojasnjuje. »Glede na trende, kakor jih trenutno vidimo, se bo tudi to seveda spremenilo, in prav je, da smo na to pripravljeni.«

Zima ni le za smučanje

Kot pravi, je vključitve v projekt Beyond Snow vesel, saj bodo v njegovem sklopu tudi za Bohinj pridobili zanimive podatke – na primer o debelini snežne odeje v določenem obdobju in o tem, kaj si gostje poleg smučanja pozimi v destinaciji še želijo. »Zanimivo je, da smo v letošnjem januarju v Bohinju beležili večje število nočitev kot januarja lani, in to ob dejstvu, da je bila lanska zima bistveno bolj bogata s snegom kot letošnja in da so bili lani slovenskim gostom še na voljo tako imenovani turistični boni. Podatke bomo zagotovo analizirali in skušali ugotoviti, ali morda celo že zdaj obstaja interes po obisku zimskega Bohinja z zmanjšano ponudbo smučanja,« ugotavlja Langus.

»Po drugi strani pa upam, da bo projekt odgovoril na vprašanje, ki je zelo pomembno za lokalne skupnosti, in sicer v katero smer naj bi šel razvoj manjših smučišč. Tipični primer takšnega je pri nas Kozji hrbet, ki je po 15 letih od zaprtja Koble nastal kot popolnoma novo smučišče in kjer so dokazali, da je do neke mere tudi takšno smučišče mogoče dobro upravljati. Pa tudi to, da za smučanje na njem obstaja interes, posebno med otroki in družinami. Razmisliti bo torej treba, koliko vložiti v takšna smučišča, ki otrokom, družinam in šolarjem dajejo možnost gibanja v zimski naravi,« meni Langus.