Kako je Šimen gojil tobak

Tunjiške zgodbe (31)

Včasih je bil tobak blago, ki se ga ni dalo povsod dobiti. Pa še drag je bil, zato so ga »švercali« vse iz Bosne in Dalmacije ter čez Hrvaško v naše kraje. Ljudje so imeli malo denarja, še za hrano ni bilo, kaj šele za neumni tobak. Mnogi so ga zato gojili kar doma, vse do druge svetovne vojne in še tudi po njej. Mnogi so se navadili nanj, tako kot danes. Nekateri so ga zvijali v cigare, spet drugi so kadili »fajfe«. Tisti iz naših koncev, ki so delali v kamniški smodnišnici, pa so ga enostavno »čikali« in »šnofali«, ker se tam kaditi ni smelo, povsod je bil namreč smodnik. Od njih so se navad navzeli tudi drugi, med njimi tudi marsikatera ženska. Mož, ki ni imel za pasom obešenega svinjskega mehurja, napolnjenega s tobakom, ni bil deležen kake posebne moške časti. Posebno ne, če se je znašel v vaški gostilni. Tisti, ki so »čikali«, so neprestano pljuvali naokrog. Zato so v tistih časih imeli po hišah posebne posode, bele, okrogle, napolnjene z žaganjem, ki so jim rekli pljuvalniki. Danes teh pljuvalnikov ne poznamo več. Med drugimi Tunjičani je tobak doma gojil tudi stari Komatar, Šimen. Povsod ga je nasadil, kjer je ostal kak košček obdelane zemlje. Najlepše pa je uspeval tisti, ki je bil posajen pred hišo, lepo na soncu. Proti jeseni je Šimen liste tobaka porezal in jih nabral na vrvico, ki jo je napel pod hišnim napuščem na sončni strani hiše, da bi se tobak čim lepše posušil in da bi v cigari lepo gorel. Kasneje ga je sušil še na podstrešju hiše. Njegovi ženi Tončki pa to Šimnovo delo nikakor ni bilo všeč. Nekaj časa mu je ugovarjala, kar pa Šimna ni ganilo. Da bi ga odvrnila od gojenja tobaka, mu je liste posipala s podganjimi kakci. Dolgo tudi to ni pomagalo. Šele po dolgem času se je Šimen prepričal, da je njegov tobak všeč tudi hišnim podganam, tako kot mnogim ljudem. Končno je Šimen zaradi podgan opustil pridelavo tobaka. To je bilo še najbolj všeč njegovi ženi Tončki. Nikoli pa mu ni povedala, da mu je tobak posipala s podganjimi kakci prav ona.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / petek, 20. oktober 2023 / 17:54

Tiha bremena

Tiha bremena, neporavnani računi. Vedno pridejo. Kadar kupimo blago ali storitev, plačamo. To se nam zdi samo po sebi umevno. Dobiš – daš. Preprosto in razumljivo. V odnosih je precej podobno, le d...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / ponedeljek, 26. december 2016 / 12:49

Za Trstom in Celovcem še Dunaj

Slovenska knjižna središča v sosednjih državah so nov način promocije slovenščine, slovenske knjige in Slovenije v sosednjih državah.

Tržič / ponedeljek, 26. december 2016 / 12:46

Okrašena Ljubljana jih je očarala

Lom pod Storžičem – Krajevna organizacija Rdečega križa Lom je tudi letos pripravila prednovoletno druženje starejših krajanov Loma, tokrat na malo drugačen način, saj so se odpravili na izlet v na...

Tržič / ponedeljek, 26. december 2016 / 12:45

Alja prodala prvih 138 parov čevljev

Tržič – Oblikovalka čevljev Alja Viryent je v prednaročilu prodala prvih 138 čevljev, model ženskega salonarja in moškega čevlja od skupaj dvesto parov, ki so narejeni v tovarni nekdanjega Peka v T...

Šenčur / ponedeljek, 26. december 2016 / 12:45

S smrečicami okrasili Šenčur

Društvo prijateljev mladine Šenčur je tudi letos poskrbelo za okrasitev novoletnih smrečic, ki so v prazničnih dneh postavljene v drevoredu ob Pipanovi cesti.

Tržič / ponedeljek, 26. december 2016 / 12:45

Pripovedovale ob čaju

»Mnogo je teorij o utemeljenosti, koristnosti in zdravilnosti pripovedovanja zgodb. Mi vam jih ponujamo kot protiutež potrošništvu. Prepustimo se Jožici Koder, Tatjani Mavrič, Špeli Jerala, njihovim z...