Fabula krat šest

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / / 09:47

Prvi pomladanski mesec je že enaindvajsetič rezerviran za festival Literature sveta – Fabula. Ta prinaša tudi šest novih prevodnih knjižnih del.

Ljubljana – Izhodišče fokusa letošnjega festivala Literature sveta – Fabula založbe Beletrina je usmerjeno v vprašanje, česa smo se iz preteklosti naučili oziroma se nismo naučili in kako sence preteklega vplivajo na našo sodobnost. Festivalski slogan (re)konstrukcije spomina je združil mednarodno uveljavljene avtorje in avtorice: Oksano Zabužko, Tatiano Tîbuleac, Joséja Luísa Peixota, Lászla Krasznahorkaija, Bernardine Evaristo in Cristino Morales.

Literati so v preteklih dneh na več dogodkih pospremili sveže prevode svojih knjig v slovenščino. Ukrajinska pisateljica Oksana Zabužko nas v romanu Terenske raziskave ukrajinskega seksa popelje v vprašanje identitete in spola, na področje boja, v katerem je ženska podvržena socialnemu in spolnemu zatiranju – tako tradicionalnega patriarhata kot totalitarnega nadzora. Roman Stekleni vrt romunske pisateljice Tatiane Tîbuleac je v več pogledih presenetljiva pripoved, ki se dotika tem večkulturnosti, materinstva, družinskega in družbenega nasilja ter gradnje človekove identitete. Roman Mestece Galveias portugalskega pisatelja Joséja Luísa Peixota na prvi pogled morda prinaša prepoznavne podobe podeželja, odmaknjenega mesteca, označujoč alegorijo ujetništva tradicionalnih vrednot in družbenih normativov majhne skupnosti, kjer pa monotono vaško življenje razburka presenetljiv preobrat.

Občutje ujetosti, tradicionalna (za)varovanja in človeške oziroma družbene anomalije so značilni tudi za madžarskega pisatelja Lászla Krasznahorkaija in njegov romaneskni prvenec Satanov tango. Britanska pisateljica Bernardine Evaristo se predstavlja z romanom Manifest: nikdar odnehati. Gre za nekonvencionalno izpisane spomine, intimno, močno in navdihujočo izpoved, v kateri se izpostavijo številna družbena vprašanja, kot so rasa, razred, feminizem, spolnost in staranje, ena najobetavnejših mlajših španskih avtoric, Cristina Morales, pa je predstavila svoj romaneskni prvenec Bojevniki, delo, ki je morda roman, morda gledališka igra, ki skozi fikcijo pripoveduje resnično zgodbo o reprezentaciji in realnosti, vsiljenih radikalizmih in avtentični transgresiji, umetnosti kot sredstvu provokacije ter pomeni oster krik proti današnji družbi.