Sto let športa v Stražišču
V Stražišču so praznovali sto let organiziranega delovanja športa v tem kranjskem predmestju, iz katerega so izšli že mnogi vrhunski športniki. Ob jubileju so izdali tudi zbornik.
Kranj – S svečano akademijo v Šmartinskem domu so prejšnji teden zaznamovali sto let športa v Stražišču, ob tej priložnosti pa so izdali tudi zbornik. »Sto let je dolga doba, v kateri se je zgodilo veliko stvari tudi v športu v Stražišču. Uradno je bil v knjige Sokolske župe Kranj zapisan leta 1922, a šport se je v Stražišču razvijal tudi že prej. Kdor pozna zgodovino, ve, da se je Stražišče delilo na mačkovce in sitarje, med njimi pa je bilo vedno precej športnega dogajanja,« je na slavnostni akademiji povedal Slavko Cvetanović, predsednik Zveze športnih društev (ZŠD) Sava Kranj, krovne organizacije osmih športnih klubov: od Športnega društva Stražišče, nogometnega, rokometnega, kolesarskega in košarkarskega kluba do teniškega, balinarskega in kegljaškega. V njih deluje več kot osemsto aktivnih športnic in športnikov vseh starostnih kategorij.
Zbrane je pozdravil tudi kranjski župan Matjaž Rakovec in se zahvalil vsem, ki ohranjajo bogato športno tradicijo v Stražišču. Kot član izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) je Cvetanoviću izročil tudi zlato plaketo OKS. »Prav gotovo brez dobre športne infrastrukture ne bi bilo uspehov, ki jih je šport v Stražišču dosegel. In tukaj se kaže dobro sodelovanje med Mestno občino Kranj, Zavodom za šport Kranj in ZŠD Sava Kranj,« je dejal župan. Spomnil je na zadnje investicije v tukajšnjo športno infrastrukturo in poudaril, da so pripravili projektno nalogo za nadaljnjo ureditev Športnega parka Stražišče.
V Stražišču se je telesna vzgoja začela leta 1919 v majhni dvorani na Gašteju, 14. avgusta 1922 pa je podjetnik in gostinec Franc Benedik s skupino zagnanih telovadcev ustanovil Sokolsko društvo Stražišče. Že naslednje leto so za simbolično ceno kupili Matajčevo pristavo v središču Stražišča in tam zgradili Sokolski dom, ki so ga svečano odprli avgusta 1923. Sčasoma so poleg orodne telovadbe začeli razvijati tudi druge športe – od balinanja, kegljanja do nogometa in smučanja, zato so se pojavile potrebe po novih športnih površinah in objektih, kar so aktivno začeli uresničevati predvsem po drugi svetovni vojni. Novi dom TVD Partizan (zdaj Center Prošport), ki je bil tedaj eden najlepših v državi, so tako slovesno odprli 27. septembra 1953. Na obrobju Stražišča, kjer je pred vojno stala predilnica v lasti Ljuba Sirca, pa je zrasel športni park, ki se danes razprostira na štiri hektarje velikem zemljišču. V bogati športni zgodovini – med drugim so imeli tudi spidvej stezo v športnem parku in skakalnico s plastično prevleko pod Joštom – je Stražišče bilo in je še vedno valilnica vrhunskih športnikov – od alpske smučarke Majde Ankele Samaluk, rokometašice Renate Mrak Mišić, kolesarjev Bojana Ropreta, Tadeja Valjavca, Mateja Mohoriča in Jana Polanca do alpinista Toma Česna, ultramaratonca Dušana Mravljeta, kegljača Borisa Benedika, atleta Simona Rudeža in smučarskega skakalca Branislava Benedika. Vsem naštetim so za dosežene športne uspehe na svečani akademiji podelili športne plakete. Ob njih so podelili še sedemdeset športnih plaket in zahval zaslužnim za razvoj športa in športne infrastrukture.