Glavni direktor Acronija Slavko Kanalec

V Acroniju prej ali slej drugačen delovni čas

V Acroniju še niso spremenili delovnega časa, a dolgoročno bodo zagotovo prešli na osemurni delovnik, pravi glavni direktor.

Acroni letos spet posluje izjemno dobro, po prvih sedmih mesecih imajo že štirikrat več dobička kot lani celo leto. Konec leta načrtujejo med 37 in 40 milijoni evrov dobička.

Pred poletjem je kar nekaj razburjenja med zaposlenimi v Acroniju povzročila napovedana sprememba delovnega časa. Uveljavljeni delovni čas po sistemu 12 – 24 (dvanajst ur dela čez dan, prost dan, nato dvanajst ur dela ponoči) naj bi nadomestil delovni čas po sistemu 6 plus 2 (dva dni dela osem ur dopoldne, dva dni osem ur popoldne, dva dni osem ur ponoči in dva dni prosto). Za spremembo se kljub napovedim še niso odločili. Zakaj, smo vprašali glavnega direktorja Acronija Slavka Kanalca. Pojasnil je, da so pred meseci odprli razpravo o delovnem času, o tem so se pogovarjali s sindikati in zaposlenimi. »Prepričan sem, da je dvanajst ur težko kvalitetno delati. Sam vztrajam pri stališču, da je osemurni delovnik dovolj dolg; ne nazadnje so se sindikati že pred 150 leti borili za osemurni delovnik. Vse argumente smo pretehtali, za ta korak pa se še nismo odločili. Razlog je zelo preprost – gre za težave z zagotovitvijo javnega prevoza, denimo v Bohinj ali v Dolino, in s tem zagotovitvijo zaposlenim, da pridejo na delo. To je po svoje tudi problem države. Drugi razlog, zakaj se še nismo odločili za spremembe, pa je varstvo otrok – v občini za to ni ustrezno poskrbljeno,« je poudaril glavni direktor. Kot je dejal, se v Acroniju pripravljajo na projekt Družini prijazno podjetje, v okviru katerega razmišljajo celo, da bi v okviru podjetja uredili svoj vrtec, s čimer bi rešili omenjeni problem.

 

Kot pravi direktor, bo dolgoročno v Acroniju zagotovo prišlo do sprememb delovnega časa. »Dolgoročno moramo pripraviti pogoje, da bomo lahko prešli na normalen osemurni delovnik. Navsezadnje menim, da v normalnem delovnem dnevu mora biti prostor tako za delo kot za družino in za vsakega posameznika …,« je še dodal glavni direktor Acronija Slavko Kanalec.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / ponedeljek, 27. februar 2012 / 07:00

Rezultati 1., 2., in 3. lige (19. krog) državnega prvenstva v inline hokeju

1. liga (19. krog - odigran 24.2. in 25.2.): HK Dinamiti Horjul : IHK Mufloni Tolmin 5:3 G&P Leščan Blejska Dobrava : HK Brezovica 10:6 Citypark Strele : Kranjski Orli 1...

Objavljeno na isti dan


Medvode / ponedeljek, 16. avgust 2021 / 22:48

Podirajo stari vrtec

V Valburgi poteka rušitev starega vrtca, ki so ga po inšpekcijski odločbi morali zapreti do letošnjega poletja. Ob njem so že pred leti odprli novega, ki bo predvidoma prihodnje leto dobil še prizidek...

GG Plus / ponedeljek, 16. avgust 2021 / 22:44

Ujel je prazne ulice

Kamničan Nino Rakovič je zaradi cerebralne paralize že od rojstva na invalidskem vozičku. Poleg tega, da ne more hoditi, ne more niti govoriti, lahko pa ustvarja. In Nino s svojim fotoaparatom to počn...

GG Plus / ponedeljek, 16. avgust 2021 / 22:42

Volitve v državni zbor na Gorenjskem

Na dosedanjih volitvah poslancev v državni zbor so izidi na Gorenjskem odslikavali razmerja med političnimi strankami na slovenski ravni, vendar z nekaj manjšimi odstopanji. Stalnica je bila nadpovpre...

GG Plus / ponedeljek, 16. avgust 2021 / 22:32

Odvetnik

Kersnik je prav tedaj, leta 1875, objavil obsežen roman Na Žerimljah, katerega so vsi povzdigovali v višave in je tako tudi on hodil naokrog s privzdignjenim nosom. Pa čeprav je bil leto d...

Zanimivosti / ponedeljek, 16. avgust 2021 / 22:29

Urbana poslikava

Grafit je napis ali slika na javni površini, največkrat na zidu, je tipičen za mestno subkulturo in pogosto vsebuje elemente uporništva do ustaljenih družbenih norm. Endi E. Pašić, mladi stari znan...