Marcel Zavrl / Foto: osebni arhiv Marcela Zavrla

Sam sebi v navdih

Včasih je tudi lastna motivacija dovolj za začetek nečesa novega. To prav dobro ve Tržičan Marcel Zavrl, ki svoj prosti čas namenja struženju lesa in izdelovanju ličnih lesenih izdelkov. Znanje večinoma pridobiva na spletu, vodi pa ga užitek ob dejstvu, da se je vsega naučil sam.

Tržič – Kot je povedal 25-letni vzgojitelj, veliko prostega časa preživi v delavnici, kamor ga je usmerila želja po ustvarjanju iz naravnih materialov. »Ustvarjati z lesom sem si želel že kar nekaj časa, nato pa sem slučajno imel priložnost za uresničitev tega, kar sem tudi izkoristil. Idejo oziroma zanimanje sem dobil ob gledanju raznih posnetkov na socialnih omrežjih. Zdeli so se mi zanimivi in tako me je začelo mikati, da bi se v tem preizkusil tudi sam,« je pojasnil Marcel, ki večinoma ustvarja lesene sklede različnih velikosti in oblik. Vsaka skleda je posebna in unikatna, redko kdaj pa že v samem začetku ve, kako bo videti končni izdelek. Pojasnil je, da ideje za struženje in nasploh izdelke običajno črpa iz glave oziroma trenutnega navdiha. Poleg lesenih skled je v preteklosti izdelal tudi nekaj krožnikov in različnih okraskov za novoletne smrečice.

»V preteklosti sem imel velikokrat priložnost za ukvarjanje z lesom – predvsem z zlaganjem drv za kurjavo. Šalo na stran, vsega sem se naučil popolnoma sam, največ informacij sem zbral z ogledom raznih video posnetkov na YouTubu, s poudarkom na struženju skled,« je pojasnil Marcel in dodal, da bi težko rekel, da je imel kakšnega mentorja, največji motivator in učitelj je sam sebi. Poudaril je, da bi pravzaprav težko določil, kje in kdaj se je rodila strast do struženja lesa, v glavnem pa je imel željo ustvarjati z materiali, ki nas obkrožajo na vsakem koraku.

»Facebook in Instagram profil 'lesena skleda' sem ustvaril predvsem z namenom, da bi ljudem, ki jih ne srečujem v vsakdanjem življenju, predstavil svoje izdelke in način izdelave ter jim pokazal, kako je lahko še tako vsakdanje drevo zanimivo in uporabno,« je razložil Marcel in dodal, da se mu zdi, da že sam pogled na les oddaja nekakšno toplino naravnega materiala. Pri svojem delu uporablja več različnih orodij, predvsem mu dobro služi motorna žaga, tradicionalna dleta za struženje skled in stružnica. »Uporabim lahko skoraj vsak les, ki ga imam na voljo. Običajno gre za bukev, imel pa sem priložnost delati tudi z drugimi vrstami lesa, kot so oreh, hrast, češnja, jesen. V prihodnosti upam, da bom na seznam lahko dodal še kakšno,« je o sami uporabi povedal nadobudni mladi obdelovalec lesa.

Ko je pogovor nanesel na same postopke izdelave, nam je Marcel razložil, da za eno samo skledo porabi od dve do tri ure, odvisno od same velikosti, za manjše tudi manj. »Če pa pri sami izdelavi upoštevamo tudi čas sušenja lesa, to lahko po mojih izkušnjah traja tudi do pol ali celo enega leta.« Kot je pojasnil, je za izdelavo sklede najprej treba odžagati primeren kos lesa in oblikovati krog. Surovo obliko okroglega lesa nato pritrdi na stružnico in oblikuje z različnimi dleti za struženje. »Sklede prvotno le grobo oblikujem, pustim jim malo debelejšo steno, da med sušenjem ne počijo. Nanje nato nanesem premaz, ki upočasni sušenje in s tem prepreči pokanje lesa. Skleda namreč med izgubo vlage, ki jo ima v sebi, spremeni obliko in postane elipsasta,« je še dodal Marcel in pojasnil, da je, ko je skleda dovolj suha, čas za ponovno obdelavo ter brušenje in oljenje.

Marcel se je nostalgično spominjal začetkov, ko mu je največji izziv predstavljala uporaba dlet in njihovo brušenje, vendar je poudaril: »Znanja izpopolnjujemo lahko le tako, da se učimo, pridobivamo izkušnje in delamo napake.« V prihodnosti si želi, da bi morda hobi spremenil tudi v karierno pot, saj mu izdelava lesenih izdelkov predstavlja velik užitek in sprostitev. Vsem, ki so na začetku svoje ustvarjalne poti oziroma o njej razmišljajo, pa je svetoval, naj ne obupajo in naj se ne bojijo raziskati novih izzivov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / petek, 8. februar 2008 / 07:00

Diskriminacija

Konec lanskega leta je bilo ob svetovnem dnevu človekovih pravic veliko napisanih in lepo povedanih besed o človekovih pravicah in diskriminaciji v Sloveniji, med drugim je bilo večkrat omenjeno tudi...

Objavljeno na isti dan


Kranj / torek, 19. marec 2019 / 17:19

Na Hujah je več parkirnih mest

Kranj – Z rekonstrukcijo je parkirišče na Hujah večje za 55 parkirnih mest in jih ima sedaj skupaj 130. Istočasno so na zgornjem platoju parkirišča zagotovili novo javno razsvetljavo, postavili so...

Radovljica / torek, 19. marec 2019 / 17:17

Pred sejo občinskega sveta

Radovljica – Občinski odbor stranke LMŠ je v sporočilu za javnost predstavil svoje pobude na osnutka proračuna Občine Radovljica za letošnje in prihodnje leto. Osnutka, poudarjajo v v stranki, sta...

Bohinj / torek, 19. marec 2019 / 17:17

Kamp Danica dobil ekološki certifikat

Bohinjska Bistrica – Enajstega marca je bohinjski kamp Danica prejel certifikat, ki ga podeljuje nemško podjetje Ecocamping. Kot pojasnjujejo v Turističnem društvu Bohinj, je pridobitev certifikata...

Naklo / torek, 19. marec 2019 / 17:15

Skoraj polovica Nakelčanov obišče krajevno knjižnico

Krajevna knjižnica v Naklem je z nadzidavo pridobila dodatne sodobne prostore.

Zanimivosti / torek, 19. marec 2019 / 17:11

Kmetijstvo izziv tudi za mlade

Kakšna je prihodnost slovenskega kmetijstva v očeh mladih? Kje so njegove priložnosti in tudi težave? Spraševali smo mlade s podeželja, ki so bili na nedavnem kvizu Mladi in kmetijstvo.