On ni Toni, on je Čarodej Jan
Če smo še do nedavnega na odru pogosto spremljali Čarodeja Tonija, bomo odslej večkrat slišali za Čarodeja Jana. Anton Mežan se je namreč po tem, ko je nastopil mesto blejskega župana, »delno« poslovil kot Čarodej Toni, njegov sin Jan pa je obul čevlje čarobnega umetnika in nasledil očetovo vlogo.
Bled – Janova pot čarobnega umetnika se sicer ni začela šele pred kratkim, temveč že pri njegovih osmih letih, ko je očetu Antonu Mežanu dejal: »Jaz bi bil pa rad čarodej.« Ravno njegov oče – Čarodej Toni – ga je naučil prvih trikov, mu prenašal znanje in bil njegov vzornik. Z njim je Jan nastopal na televiziji v otroški oddaji Aide Kralj, spominja se tudi svojih prvih nastopov na nedeljskih otroških matinejah v Zadružnem domu Ribno.
Kasneje je prenehal nastopati kot čarodej, saj si je želel okusiti še druge interesne dejavnosti. Obiskoval je glasbeno šolo, kjer se je učil igranja klavirja, po tem se je pridružil Folklorni skupini Rudija Jedretiča Ribno, katere član je še danes. Kmalu za tem, ko se je pridružil folklorni skupini, je znova obudil tudi svoje čarobno ustvarjanje.
Imeti moraš le dobro domišljijo
Prvi trik, ki se ga je naučil, je bil čarobni pokal. »Pod pokrovom modrega pokala je bila rdeča žogica. To žogico sem vzel ven, jo dal v kovček in pokrov pokala dal nazaj na svoje mesto. Po tem, ko smo izgovorili čarobne besede, sem ponovno odprl pokrov pokala in v njem je bila rdeča žogica,« nam je zaupal skrivnost trika. A ta je le eden od mnogih trikov, ki jih danes Čarodej Jan zna in z njimi zabava predvsem otroke. »Pri trikih je tako, da imaš lahko samo en pripomoček, denimo škatlico, vrečko ali rutico, in iz njega narediš veliko različnih možnosti. Imeti moraš le dobro domišljijo,« je pojasnil nadobudni čarobni umetnik.
Oče, ki se je vlogi Čarodeja Tonija posvečal več desetletij, mu je postavil dobre temelje, a vse ostalo, kot poudarja Jan, je na njem samem. »Občinstvu moram namreč dokazati, da znam nastopati kot čaroben umetnik in da imam profesionalen pristop do tega.« Ob tem je prepričan, da ga bodo večkrat primerjali z očetom. »Vendar me to ne gane preveč, saj mi manjka še veliko izkušenj, da bi bil tako dober kot on. Se pa trudim, da bi postajal vedno boljši.«
Čarobna umetnost je kot vsaka druga umetnost
Jan sicer meni, da čarobni umetniki niso dovolj cenjeni in spoštovani. »A ne kot osebe, temveč je premalo cenjena in spoštovana naša vrsta umetnosti,« je pojasnil in dodal, da vsak nastop zahteva veliko truda in vaje. »Čarobna umetnost je namreč kot vsaka druga umetnost. Je nekaj, kar zabava, začudi in nasmeji gledalce.« Kot pravi, mora biti čarobni umetnik na odru vselej urejen, imeli mora lepo, za njegov slog nastopanja primerno obleko, lično sceno ter kvalitetno ozvočenje. »Seveda mora obvladati svoje trike, preden gre z njimi na oder. Vendar ni pomembno samo to, kar vidijo gledalci. Pomembno je tudi, da na predstave čarodej ne zamuja, da ima prijazen in profesionalen odnos.«
Jan Mežan pa ni le čarodej, je tudi dijak četrtega letnika srednje šole Biotehniškega centra Naklo. »Takoj ko sem zaključil z osnovno šolo, sem začel med poletnimi počitnicami delati na Blejskem otoku, kjer še danes opravljam dela, povezana z mojo vrtnarsko stroko, in tudi druga dela. Tu se želim po končanem šolanju zaposliti, a vsekakor bom poleg službe še vedno nastopal kot čarodej za otroke.«