Kmetije opuščajo tudi tam, kjer volka (še) ni
Z vrnitvijo volka se vrača tudi potreba po njegovem poznavanju in iskanju načinov za življenje z njim. Zato je bilo na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju prejšnji teden organizirano posvetovalno srečanje na temo volka s širšo zainteresirano javnostjo.
Kranj – Na območju Gorenjske so posamezne volkove spet začeli zaznavati pred približno petimi leti. V letu 2019 so se na območju Cerkljanskega, Jelovice in Pokljuke trem parom volkov skotili mladiči in so tako nastali trije tropi. V letu 2020 je cerkljanski trop po odstrelih volkov izginil, ostala pa sta jelovški in pokljuški trop, ki sta prisotna na tem območju še danes. Dr. Irena Kavčič z Biotehniške fakultete je predstavila projekt LIFE WOLFALPS EU, sledilo pa je predavanje doc. dr. Huberta Potočnika o biologiji volka. Ta je med drugim razložil, da so volkovi teritorialni, povprečen teritorij tropa pa je velik štiristo kvadratnih kilometrov. Od vzpostavitve teritorija trop svoje območje varuje pred drugimi tropi in volkovi. »Da je območje že zasedeno, pogosto sporočajo s tuljenjem, pri čemer sodelujejo vsi osebku v tropu. Tako lahko na primer v občini Gorje slišijo tako tuljenje tropa z Jelovice kot tropa s Pokljuke,« je povedal dr. Potočnik.
Praznjenje podeželja
»V Sloveniji opažamo praznjenje podeželja in opuščanje kmetijske dejavnosti malih kmetov, do česar prihaja tudi na območjih, kjer volka (še) ni. Kljub temu da njegova prisotnost ni edini razlog za opuščanje kmetovanja, ta vseeno ima vpliv na način reje živali, zaradi česar so nekatere spremembe potrebne,« se strinjajo organizatorji posveta. Menijo tudi, da je pri preprečevanju škod po velikih zvereh, predvsem po volku, potreben individualen pristop. Nekateri načini varovanja rejnih živali, ki so učinkoviti v Dinaridih, na gorskem alpskem terenu ne pridejo v poštev. »Ponekod bo tako treba poiskati nove načine varovanja pašnih živali,« so povedali.
Razumejo stisko rejcev pašnih živali
V projektu LIFE WOLFALPS EU se ljudi trudijo seznaniti z dejstvom, da so volkovi sicer do človeka zelo plahe živali, čeprav je to zelo težko razumeti ob pogledu na velike pobite živali, na katere lahko naletijo rejci pašnih živali. »V takšnih primerih se nam vklopi živalski prastrah pred plenilci, in če ljudje nimajo pravih informacij, se volkov bojijo, pa čeprav je ta strah zelo neracionalen. To se zgodi še zlasti na območjih, kjer se volkovi ponovno pojavljajo šele kratek čas, ljudje pa imajo izkušnje le iz senzacionalističnih poročanj o napadih na pašne živali, katerih posnetki so sicer res žalostni, iz pripovedovanja ljudi iz svojega okolja ali pa iz otroških let (iz pravljic, v katerih nastopajo volkovi z izrazito negativnimi človeškimi lastnostmi),« pravi dr. Hubert Potočnik.
Soočali mnenja
Na srečanju so bili prisotni lokalni prebivalci z različnimi ozadji – rejci, lovci, dijaki, študenti gozdarstva, zaposleni na KGZS in ZGS, člani društva Dinaricum itd. Udeleženci so v ospredje postavili predvsem strah pred bližino volka ter čustveno škodo, ki jo rejci utrpijo ob napadih volka na njihove pašne živali. Ob vprašanju zaščite pašnih živali so poudarili tudi možnost konfliktov med turizmom, ograjevanjem prostora z električnimi mrežami ter varovanjem s pastirskimi psi. Namen naslednjih srečanj je najti primerne sogovornike, ki lahko prebivalcem odgovorijo na njihova vprašanja. Poročilo s srečanja bodo z Biotehniške fakultete poslali na pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor ter udeležencem, ki so pustili svoj kontakt.
Župana skrbi
Župan Gorij Peter Torkar je ob robu srečanja povedal, da dvomi, da bodo rejci tiho, ker volk dela veliko škodo. Pravi, da so denimo v Agrarni skupnosti Zasip lani v Krmi dobili 15 ovčjih kadavrov, še 30 ovc pa je izginilo. Meni, da sožitje med volkovi, drobnico in govedjo ni možno, saj po njegovem mnenju »volk, ko je lačen, ne more prepoznati, ali gre za drobnico, govedo ali za divjad«. Torkar se je s predstavniki projekta LIFE WOLFALPS EU pogovarjal o tem, da bi podobno srečanje v bližnji prihodnosti pripravili tudi v Gorjah.