Ponovno vlekli ploh

Besedilo: Nika Toporiš
Kategorija: Radovljica / nedelja, 26. februar 2023 / 18:54

Prireditev, ki se je leta 2020 vpisala v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije, je na pustni torek v Begunje privabila številne obiskovalce, ki so si prišli ogledat košček vaške tradicije.

Begunje – Prvič po letu 2018 so na pustni torek v Begunjah ponovno 'vlekli begunjski ploh', ki je po besedah organizatorja Denisa Ambrožiča ponos in odraz trdega dela begunjskih fantov. Kot je pojasnil, so se na dogodek pripravljali kar tri mesece, dogodek pa je v prvi vrsti namenjen ohranjanju in spoštovanju že zelo stare tradicije. »Begunjski ploh vlečemo, če se v vasi od božiča do pepelnice nihče ne poroči. Ker je letos to tako, samo se odločili, da ponovno izpeljemo vleko ploha, ki je v Begunjah zelo odmeven dogodek. Gre namreč za staro pustno šego, ki se dokumentirano vleče že vsaj od leta 1929,« je pojasnil Ambrožič.

Na dogodek je tradicionalno vezanih več opravil, kamor sodi tudi iskanje in podiranje smreke, ki je praviloma opravljeno z žago amerikanko. Ambrožič je povedal, da je pri pripravi begunjskega ploha sodelovalo okoli 80 prostovoljcev, ki so imeli različne naloge. Smreko so, kot narekuje tradicija, izbrali v dolini Drage, bila pa je najvišja, najmočnejša in najdebelejša, kar so jo našli, saj večja, kot je, večji je ponos begunjskih fantov. Ploh so pospremili konjenik na čelu sprevoda, sledili sta mu kočiji s plohovim ženinom in nevesto ter godci begunjskega ploha.

Vleka se je začela pri gradu Kamen, od koder je vol (vprežen fant) ob pomoči ostalih neporočenih fantov in deklet privlekel deblo v središče vasi, kjer je v bližini cerkve in graščine Katzenstein gručo neporočenih pričakala šranga »taoženenih«, ki so poskušali preprečiti nadaljevanje poti. Tako kot so Begunjčani že vajeni, je poleg šrange potekal prikaz tradicionalnih kmečkih opravil, med drugim tudi izdelava klobas, mlatenje žita s tepci, izdelava tresk, vse pa je seveda potekalo ročno. Vnela se je burna razprava, sledila so pogajanja, s šrango pa so ploh zadrževali toliko časa, dokler niso dobili zahtevane odkupnine in simbolno končali »spor« poročenih in neporočenih. Sledila je vleka do središča vasi, kjer so opravili še licitacijo in ploh prodali najboljšemu ponudniku. Deblo sta tradicionalno prva prežagala plohova ženin in nevesta, sledila pa je zabava, ki se je zavlekla do poznih ur.