Nameščanje vitraža v zunanjem oknu obzidja okrog bazilike v Nazaretu / Foto: Romarski urad Brezje

Podoba Marije Pomagaj v Nazaretu

Na prvi marčni dan se bo okrog sto romarjev iz Slovenije udeležilo blagoslovitve vitraža s podobo Marije Pomagaj z Brezij, ki je nameščen v enem od oken v obzidju okrog nazareške bazilike.

Brezje – V sredo, 1. marca, bo izraelsko mesto Nazaret tudi slovensko. Opoldne se bo okrog sto slovenskih romarjev zbralo v baziliki Marijinega Oznanenja, kjer bo ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore blagoslovil vitraž s podobo Marije Pomagaj z Brezij, ki je nameščen v enem od oken zunanjega dela obzidja okrog bazilike. Nato bo v baziliki maša, ki jo bo skupaj s provincialnim ministrom slovenske frančiškanske podružnice patrom Marjanom Čudnom, rektorjem bazilike na Brezjah patrom dr. Robertom Bahčičem in kustosom Kustodije Svete dežele patrom Francescom Pattonom daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore.

Slovenija bo zaradi vitraža Marije Pomagaj, ki ga je oblikoval in izdelal akademski slikar in znani izdelovalec vitrajev Lojze Čemažar iz Ljubljane ob pomoči svojega sina Lojzeta mlajšega, v Nazaretu in vsej Sveti deželi še bolj prepoznavna. Od decembra leta 1975 dalje je v enem od oken obzidja že Marijina podoba avtorja Staneta Kregarja, vendar po mnenju brezjanskega gvardijana patra dr. Roberta Bahčiča »ni tako slovenska, da bi jo tudi romar iz Slovenije takoj prepoznal kot našo slovensko Marijo z Brezij. Tak vtis sem ob pogledu nanjo dobil tudi sam. Nova Čemažarjeva Marija Pomagaj pa je med številnimi Marijinimi podobami, nameščenimi v oknih obzidja, nekaj posebnega, nekaj izvirnega, ki ne bo nagovarjala le slovenskih romarjev, ampak tudi vse druge, ki bodo prišli v Nazaret.«

Idejo za namestitev vitraža Marije Pomagaj z Brezij v Nazaretu je dal konec leta 2019 slovenski komisar za Sveto deželo pater Peter Lavrih. Vitraž je bil kot ladijski tovor poslan na pot 6. decembra lani. Čez 13 dni je prišel v izraelsko pristanišče Haifa, v Nazaret pa so ga pripeljali 19. januarja letos. V dveh dneh so ga avtor in sodelavci namestili na dodeljeno mesto. Okvir vitraža je bil poslan na pot v enem delu, sam vitraž pa v 12 kosih. Največji in najtežji je bil osrednji medaljon z Marijino podobo. Tovor je na srečo prišel na cilj nepoškodovan.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jezersko / četrtek, 8. november 2012 / 07:00

Jubilej srčnih mož in žena

Na Jezerskem so v soboto proslavili dvajseto obletnico delovanja društva Gorsko reševalne službe. Razstava Srčni možje in prireditev z ogledom filma Klic z gora.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sreda, 7. september 2011 / 07:00

Pljučnico lahko preprečimo

Na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj bodo izvedli več delavnic v okviru projekta Preprečevanje pljučnic z zapleti pri starejših.

Kamnik / sreda, 7. september 2011 / 07:00

Sanacija hudourniškega potoka Blatnica

Bistričica - Agencija RS za okolje je konec avgusta kot nosilec delnega sanacijskega programa po poplavah leta 2010 začela sanacijo hudourniškega potoka Blatnica v kraju Bistriči...

Železniki / sreda, 7. september 2011 / 07:00

Častno izpolnili domoljubno dolžnost

Martinj Vrh – Pri Potočnikovih na Puču v Martinj Vrhu so se ob 70. obletnici ustanovitve OF in 20-letnici samostojne Slovenije srečali borci gorenjskih partizanskih odredov in enot. Uvodom...

GG Plus / sreda, 7. september 2011 / 07:00

Upokojenci se radi družijo

Prvi septembrski četrtek so se gorenjski upokojenci po osmih letih znova srečali na Soriški planini. Srečanje z lepim družabnim namenom.

Kronika / sreda, 7. september 2011 / 07:00

Tri leta za jeseniška roparja

Kranjsko sodišče je na triletni zaporni kazni obsodilo Boštjana Razingarja in Amira Bešića, ker sta ob izteku leta 2008 na Jesenicah oropala poštarja. Na prvem sojenju sta bila Jeseničana zaradi poman...