Janez in Bernarda Resman / Foto: Tina Dokl

Krofe cvrejo le v pustnem času

Pekarno Resman v Zgoši so odprli pred triindvajsetimi leti, pravi Bernarda Resman in doda, da krofe cvrejo zadnjih dvanajst let, a le za pusta.

Zgoša – V pekarni smo se oglasili na »debeli četrtek«. Ura še ni odbila osem zjutraj, ko je bilo v prodajalni pekarne že živahno. Ljudje so tako rekoč od šestih zjutraj prihajali po krofe. Eni so imeli naročeno večjo količino, drugi so se ustavili mimogrede, si privoščili enega in še enega vzeli s seboj.

Na začetku v pekarni Resmanovih niso delali krofov. Potem je bilo za pusta več povpraševanja po krofih kot po drugih pekovskih izdelkih, pa so se odločili, da jih bodo ponudili v pustnem času. Bernarda Resman pravi, da delajo klasične, polnjene z marmelado, po katerih ljudje še vedno najraje posežejo, njej pa so zlasti všeč marmeladni iz pirine moke, otroci pa imajo seveda radi polnjene s čokolado. Še vedno prodajajo tudi jabolčne krofe. »Na sredini je kolut jabolka s sladkorjem in cimetom,« pravi. Bili so eni prvih, s katerimi so začeli. »Potem sva s soprogom na nekem kmečkem turizmu v Savinjski dolini spoznala gospo, ki je krofe cvrla s pomočjo univerzalne električne ponve, t. i. picopeka,« pripoveduje Resmanova. Ugotovila sta, da bi bil to moda pravi način zanju in bi se lahko tudi sama lotila priprave krofov. »Začeli smo z manjšimi količinami, a je bilo število krofov vsako leto večje. Iz osem jih je hitro nastalo devet tisoč, letos jih bomo verjetno od 'debelega četrtka' čez pustno soboto in do pustnega torka pripravili že okoli deset tisoč,« pove.

Krofi so sveži, cvrejo jih sproti, Resmanova pa še poudarita, da res pazijo, da uporabljajo kvalitetne surovine in čim več lokalnih, slovenskih. »Jajca in mleko sta sploh lokalna,« poudari Bernarda, ki sicer zadnja leta bolj sodeluje pri pripravi, medtem ko sin Janez poskrbi za testo. V pustnem času tako pekarno dobesedno prilagodijo pripravi in cvrtju krofov.

Sem in tja dobijo naročilo za veganske krofe. Izvemo, da pri teh jajca nadomestijo z banano, namesto kravjega pa uporabijo riževo mleko. Vse krofe pa cvrejo v sončničnem olju, pravi sogovornica. Pri veganskih so nekaj časa razmišljali o kokosovi maščobi, a so ugotovili, da je sončnično olje za cvrtje precej boljše, še pove.

Pekarna Resman ima dolgo tradicijo, sin Janez je že peta generacija, ki vodi pekarno. Razloži, da so prav vsi priučeni, le pokojni oče je bil pek. Na Zgoši, kjer je danes, je bila pekarna že prej, ko se je mama Bernarda, ki danes šteje 68 let, primožila v te kraje. Sama je namreč doma z Nemškega Rovta v Bohinju. Z nasmehom pripomni, da je po izobrazbi ekonomistka, ki je tako rekoč vse življenje delala v javni upravi, a ker gre za družinsko podjetje, je pač tako, da sodelujejo vsi domači – oni so tisti, ki poznajo postopke od začetka do konca.
Pa recept za krofe, smo ra­dovedni ... Obstaja kakšen družinski, s posebno skrivnostjo, vprašamo.

Resmanova razloži, da so pri receptu nekako združili znanje njene mame in mame pokojnega soproga. »Delamo jih približno tako, kot so jih včasih delale naše mame, morda smo recept z leti malce izpopolnili. Najpomembnejše je, da je razmerje med sladkorjem in maščobo pravo,« nam zaupa. O pripravi krofov doma pa poudari: »Moramo paziti, da je testo ravno prav voljno – da ni ne pretrdo in ne premehko. In da je temperatura v prostoru prava, saj so že včasih gospodinje rekle, da se kruh ne sme prehladiti, flancati in krofi še toliko manj. Če krof ne vzhaja pravilno, potem dobi skorjo, pravilno vzhajan pa lep 'krancelj'.«

Samo minuli četrtek so v Pekarni Resman pripravili, ocvrli in prodali med 1700 in 1800 krofov. Na voljo so bili še v petek in soboto, danes, na pustni torek, pa je zadnji dan, ko se še lahko posladkate z njihovimi krofi, potem pa jih bodo spet cvrli v pustnem času prihodnje leto.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / petek, 6. junij 2014 / 10:33

Strunjan in narečne viže

Izletniki Gorenjskega glasa so se tokrat odpravili v Strunjan, kjer so se najbolj zagnani sprehodili do cerkvice Marijinega prikazanja in strunjanskega križa, zvečer pa smo obiskali tudi 14. Večer slo...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / ponedeljek, 30. oktober 2017 / 22:59

Praznujemo dva državna praznika

Pred nami sta dva državna praznika, ki sta tudi dela prosta dneva: 31. oktober – dan reformacije in 1. november – dan spomina na mrtve.

Kamnik / ponedeljek, 30. oktober 2017 / 22:55

Spominska maša v Parku spomina in opomina

Kamniška Bistrica – Župnija Stranje in Društvo Demos na Kamniškem vabita na spominsko sveto mašo, ki bo jutri, 31. oktobra, ob 14.30 v kapeli v parku na Kopiščih. Somaševanje bo vodil zasl. prof. d...

GG Plus / ponedeljek, 30. oktober 2017 / 22:41

Trubar nam je prvi rekel Slovenci

To, kar sta na najvišji ravni zmogli Katoliška in Luteranska cerkev – doseči spravo in obrniti pogled v prihodnost – potrebujemo tudi mi. To je tisti Trubarjev Stati in obstati. Premalo ga beremo in p...

Razvedrilo / ponedeljek, 30. oktober 2017 / 22:14

Vedno bom hvaležen Slovencem

Tako pravi Isaac Palma, simpatičen 26-letni pevec, ki ga je konec predlanskega leta ljubezen iz Argentine pripeljala v Slovenijo – na Ptuj k izbranki Patriciji Brmež. Spoznala sta se leta 2014, ko...

GG Plus / ponedeljek, 30. oktober 2017 / 22:02

Vsakdo si zasluži grob

Pred kratkim je v samozaložbi izšla knjiga Dediščina molka avtorice Milanke Dragar, ki govori o množičnih pobojih Slovencev in Hrvatov v Crngrobu in hrvaških otrok v Matjaževi jami pri Pevnem maja 194...