Tiskani mediji in UI

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / nedelja, 19. februar 2023 / 08:23

Tisti, ki imamo radi tiskane medije, smo zaskrbljeni nad njihovo usodo. Ne le pri nas, njihove naklade se znižujejo po vsem svetu. Vznemirja pa tudi vprašanje, kako lahko na usodo medijev vpliva umetna inteligenca (UI) …

UI in novinarstvo

Eden od strokovnjakov, ki dobro poznajo usodo medijev pri nas in po svetu, je dr. Marko Milosavljević, profesor in raziskovalec na FDV. Zanimivo in relevantno je tudi profesorjevo mnenje o vplivu umetne inteligence (UI) na novinarstvo. To vprašanje se je znova izpostavilo v zadnjih mesecih ob pojavu »klepetalnega robota« ChatGPT. Z njim se lahko pogovarjamo, piše poezijo, programske kode in odgovarja na kompleksna vprašanja, lahko napiše tudi članek na določeno tematiko … »Umetna inteligenca je tisti splošni, univerzalni dejavnik, ki je zaznamoval celotno svetovno medijsko krajino v zadnjih desetih letih, posebej pa v zadnjih petih letih. O njej se pri nas do nekaj mesecev nazaj praktično nismo nič pogovarjali, verjetno zato, ker se nam je to zdela neka oddaljena tema in nevarnost za medije in za novinarstvo. Naši mediji so relativno majhni in tudi tehnološko šibki glede naložb, zato se tudi s kakšnim svojim razvojem umetne inteligence niso ukvarjali. V svetu pa je umetna inteligenca tema, ki je izredno vroča vsaj pet let. Prva podjetja, ki so ponujala možnosti glede avtomatizacije in uporabe algoritmov pri kreiranju poročil in zgodb predvsem o ekonomskih vprašanjih, športnih rezultatih in politiki, so prisotna vsaj deset let. Spomnim se, da je kolega Mato Brautović na univerzi v Dubrovniku pred kakšnimi šestimi leti organiziral prvo evropsko konferenco o avtomatizaciji, umetni inteligenci v novinarstvu. Ugotovil je, da je bila to prva konferenca v Evropi na tem področju. Takrat sem tam prvič sodeloval z nekaterimi strokovnjaki iz ameriških podjetij, ki so se s tem bolj praktično ukvarjali, pred štirimi leti pa smo tudi uspešno dobili evropski projekt Horizont, ki se je imenoval Embeddia in se je ukvarjal prav z uporabo umetne inteligence v novinarstvu. Proučevali smo različne vidike umetne inteligence za prevajanje, za pisanje avtomatičnih vsebin, povzetkov, podnaslavljanje in podobno. Nekatera od teh orodij so bila tudi zelo uporabna in vem, da so jih pozneje nekatere medijske hiše v tujini tudi uporabljale. V slovenskem prostoru za to takrat ni bilo skoraj nobenega medijskega interesa. To se je zdelo nekaj oddaljenega, tudi ekonomsko gledano nerelevantnega, češ, spet neka modna muha, ne bo nič prihranilo, podobno, kot so mnogi komentirali uvajanje interneta v devetdesetih. Zdaj nekaj podobnega doživljamo z umetno inteligenco, v smislu, umetna inteligenca bo pomembna za skladišče, za medicino itn., ampak novinarstvo pa je nekaj tako specifičnega, unikatnega in tako kreativnega, da UI ne more nič kaj veliko pomagati, posebej, ker je povezano z jezikom, finesami itd. Nasprotno se je zdaj izkazalo, da umetna inteligenca lahko premore veliko jezikovnih, retoričnih spretnosti in fines.«

Novinar ni robot

V čem je torej premoč »pravega« novinarstva? »Da neka aplikacija lahko kreira vsebine, besedila, ki so vrhunski eseji, vrhunske razprave ali pa navsezadnje članki, torej ne preseneča, spomnim pa se, ko sem pred leti delal intervjuje o uporabi umetne inteligence v novinarstvu, mi je urednik na Guardianu rekel, da če umetna inteligenca in algoritem lahko nadomestita tvoje delovno mesto in tvoje pisanje, potem se moraš vprašati, ali je to, kar delaš, sploh novinarstvo. Če samo prepisuješ sporočila za javnost, izjave politikov z njihovih Twitter računov, če samo prenašaš neke vsebine, ki jih je nekdo drug ustvaril in zapakiral z namenom potrošnje, potem to seveda ni pravo novinarstvo. In za pravo novinarstvo bo vedno prostor. Robot ne bo šel na teren, poročal o vojni, ne bo videl demonstracij, ne bo poročal, ali policija pretepa demonstrante, ne bo znal tudi marsičesa drugega narediti na tako človeški način, kot ga dejansko lahko naredijo samo ljudje. Mogoče bo nekoč znal narediti vrhunski intervju ali komentar. Novinarski komentar namreč zahteva ne samo jezikovno pravilnost in artikuliranost, ampak zahteva tudi nekaj duše in nekaj humorja, nekaj metafor, ki na področju umetne inteligence ne delujejo tako dobro.« (Vir: Intervju Kaje Jakopič na MMC RTV SLO)

UI ne zmore presežkov

In kaj na vse to poreče Nick Cave? »In tukaj nisem edini v prepričanju, nedavno je Nick Cave napisal besedilo o neprimernosti uporabe umetne inteligence na področju glasbe, da marsikatero zadevo lahko sprogramiraš in ima neko zelo formulaično strukturo, tudi v glasbi, tudi v scenariju, tudi v novinarstvu, ampak presežki pa vedno znova nastajajo tam, kjer presegaš formule.« Prihodnost je torej v kreativnem novinarstvu.