Kakšna velika razlika – Gorenjska, Salzburg?!

V avstrijski zvezni deželi Salzburg ekološko kmetuje že polovica vseh kmetij, v Sloveniji nekaj več kot pet odstotkov, na Gorenjskem le malo več.

Kranj – Po podatkih državnega statističnega urada je predlani v Sloveniji ekološko kmetovalo 3724 kmetijskih gospodarstev ali nekaj več kot pet odstotkov vseh gospodarstev, v ekološko kmetovanje je bilo vključenih 44.761 hektarjev kmetijskih zemljišč ali enajst odstotkov vseh. Na Gorenjskem ekološko kmetuje nekaj manj kot sedem odstotkov kmetij, v ekološki obdelavi pa je nekaj več kot osem odstotkov kmetijskih zemljišč. Slovenija želi v prihodnje pospešiti razvoj ekološkega kmetijstva: strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 je postavil za cilj povečanje deleža števila ekoloških kmetijskih gospodarstev na 18 odstotkov, enako tudi akcijski načrt za ekološko kmetovanje.

Tri petine zemljišč v ekološki obdelavi

Nekatere evropske države, med njimi tudi sosedna Avstrija, so glede razvoja ekološkega kmetovanja daleč pred Slovenijo. V Avstriji ekološko kmetuje 23 odstotkov vseh kmetij, ekološko pa obdelujejo 27 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč. Med deželami so precejšnje razlike, v deželi Salzburg je že 50 odstotkov ekoloških kmetij, ki ekološko obdelujejo 59 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v deželi.

Močno združenje in finančne spodbude

Kako jim je to uspelo doseči, je na nedavnem spletnem predavanju, ki ga je v okviru projekta ZA ekološko kmetijstvo, varovanje okolja in zdravje ljudi pripravila Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije, pojasnil Andreas Schwaighofer, dolgoletni direktor združenja Bio Austria Salzburg. Kot je dejal, so se ekološki kmetje že 1978. leta organizirali v združenje Bio Austria in s tem postavili temelje za skupno nastopanje. V osemdesetih letih so ekološko kmetovanje vključili v zakonodajo, s tem so za svoje delovanje dobili tudi pravno osnovo. Skokovit porast zanimanja za ekološko kmetovanje so beležili v letih 1992 in 1993, ko so zvezne dežele začele finančno spodbujati preusmeritev kmetij iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje; po vstopu Avstrije v Evropsko unijo je to nadaljevala tudi unija v okviru kmetijsko okoljskega programa. Že leta 1993 je bilo v Avstriji deset tisoč ekoloških kmetij. To število je bila dobra osnova za nadaljnji razvoj ekološke pridelave pa tudi predelave in prodaje. Ekološka živila so začele tržiti velike trgovske verige. Vse bolj se je krepilo tudi zavedanje potrošnikov o prednostih ekološko pridelane hrane, tako da je danes Avstrija po porabi ekološke hrane na prebivalca v evropskem vrhu.

Samo s prostovoljci ne gre

Kot je povedal Schwaighofer, je za razvoj ekološkega kmetovanja zelo pomembna profesionalna organizacija z zaposlenimi strokovnjaki, samo z aktivnostjo prostovoljcev v združenju jim takega razvoja ne bi uspelo doseči. To je slikovito predstavil na primeru o dogovarjanju glede prodaje ekološkega mleka. »Ko so nam trgovci na to temo določili sestanek ob osmih zjutraj na Dunaju, jim nisem mogel reči, da ne moremo priti, ker so kmetje takrat še v hlevu, ampak sem šel na sestanek sam kot zaposleni.« V Bio Austria Salzburg je osem polno zaposlenih, med njimi se štirje ukvarjajo s strokovnim svetovanjem na terenu, po telefonu, spletu, na tečajih …

Strokovni nasveti za pridelavo in trženje

Organizacija Bio Austria združuje v Avstriji 13 tisoč ekoloških kmetij ter še 440 partnerjev s področja predelave, trgovine in gastronomije (mlekarne, sirarne, mesarije, pekarne, hotele …). V deželi Salzburg je včlanjenih v združenje 1500 kmetij ter 66 partnerskih organizacij. Kot je povedal Schwaighofer, združenje zastopa interese ekološkega kmetijstva pri sprejemanju evropske in nacionalne kmetijske politike ter finančnih podpor, ekološkim kmetom strokovno svetujejo glede pridelave, trženja in sodelovanja s kontrolnimi organizacijami in jim daje podporo pri trženju pridelkov, zelo pomembne pa so tudi njegove aktivnosti pri delu z mediji in pri pripravi prireditev s ponudbo ekološke hrane.

Salzburško združenje Bio Austria ima od 800 do 850 tisoč evrov letnega proračuna. Približno 25 odstotkov denarja zbere s članarinami, 60 odstotkov z nacionalnimi in evropski projekti, 15 odstotkov prispeva dežela. Povprečna kmetija s 15 hektarji večkosnega travnika plača na leto od 200 do 250 evrov članarine.