»Vesele« dogodivščine, ki spremljajo napredek

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 13. februar 2023 / 07:46

Kolega novinar je konec januarja pisal o tem, da so v Kranju na večini plačljivih javnih parkirišč zamenjali parkomate, tabel z navodili za plačilo takrat še ne. V praksi je bilo to videti nekako takole: parkiram avto na parkirišču pri Čebelici in se odpravim po parkirni listek. Strmim v novi parkomat, z navodili na tabli si ne morem pomagati. Ker se je dan prevešal v večer, bi tako ali tako morala vklopiti svetilko na mobitelu, če bi želela videti, kaj piše. Za tistih nekaj osnovnih navodil na parkomatu pa so sploh uporabili – človek bi lahko rekel – črke v najmanjši možni velikosti.

Hm, si mislim: da vidimo, kako deluje.

Najprej zrem v velik zaslon, ne morem pa tudi mimo modne solarne strehice. Malce desno od ekrana vidim še odprtino za drobiž, kar pomeni, da mora biti nekje vsaj še ena, kjer pride ven še račun oziroma ti parkomat vrne razliko, če vrača denar, se že kar glasno pogovarjam sama s seboj. Nekaj podobnega odprtini zagledam pod zaslonom. V redu. Pritisnem na en in edini gumb, ker tako potrebujem samo parkirni listek za dvourno brezplačno parkiranje … V tem času pristopi starejši moški. Starejši od šestdeset let, bi rekla. Vprašam ga, ali je že rokoval s podobnim parkomatom, in močno upam, da je, da se ne bo začela za menoj delati vrsta. V isti sapi, ko reče ne, išče navodila na tablah ob parkomatu, dobim občutek, da čeprav bi mi rad pomagal, sva na istem. Podava se v pritiskanje gumba, da vidiva, kaj nama ekran sporoča …

V bistvu sva bila potrebna dva, da sva »obvladala« en parkomat, čeprav je vse skupaj na prvi pogled videti sila enostavno. O tem, da bi kdo plačal parkirnino s pomočjo mobitela in posebnih aplikacij, s plačilno kartico, sploh nisva razmišljala – potrebovala sva le listek za brezplačno parkiranje ... Digitalna analfabeta, bi naju morda označil kak hehetajoči se srednješolec, če so v šoli že jemali pomen izrečenega.

Ko sem se sprehodila nazaj do avtomobila, da zataknem parkirni listek na vidno mesto, me je prešinilo, kako je videti, ko se pred parkomatom prvič znajde starejša oseba, ki si morda niti ne upa pritisniti na tisti edini gumb ... A že takoj naslednji dan sem naletela na podoben primer, saj digitalnost postaja del normalnega življenja, zlasti od kovidnih časov dalje, ko se življenje tako rekoč seli na splet. Tako sem (oziroma smo) vse večkrat priča stavku predstavnikov najstarejše generacije: »A lahko, prosim, ti to urediš?« Naj gre za spletno prijavo k zdravniku ali le uporabo elektronske banke.

»Vesele« dogodivščine pač, ki spremljajo napredek  ...