Upreti se »hitri modi«

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 13. februar 2023 / 15:37

Slovenci danes kupimo šestdeset odstotkov več oblačil, kot smo jih pred petnajstimi leti, skoraj tretjine pa nikoli ne oblečemo, opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) in društvu Focus.

Ljubljana – S »hitra moda« označujemo hitro in poceni narejena oblačila, ki kopirajo trende visoke mode. A poceni pomeni, da imajo nizko ceno zgolj za potrošnike, okoljski in družbeni stroški pa v tej ceni niso vračunani, opozarjajo v društvu Fokus, v katerem zato skupaj z ZPS pozivajo k bolj trajnostnemu oblačenju.

Po ocenah se več kot polovica izdelkov hitre mode zavrže v manj kot letu dni, opozarja Nina Tome iz Focusa. »Na leto kupimo vsaj 100 milijard kosov oblačil, zavržemo pa jih kar 92 milijonov ton.« Kot so navedli pri ZPS in Focusu, je tekstilna industrija druga – takoj za naftno – največja onesnaževalka okolja, ki je še vedno v vzponu, saj se je v zadnjih petnajstih letih proizvodnja oblačil skoraj podvojila. Smiselno bi bilo, dodajajo, da se njihova proizvodnja zmanjša in postane kakovostnejša ter da se močno podaljša življenjska doba oblačilom – tudi s popravili, predelavo in izmenjavami. »Nekoč smo za dobre tkanine plačevali več. Bombaž, lan, kašmir, volno in svilo smo cenili ter bili pripravljeni za kakovost, ki je trajala, odšteti več denarja, saj smo vedeli, da bomo oblačilo nosili dlje časa,« navajajo v obeh organizacijah in dodajajo, da danes prepogosto šteje le cena in hipno sledenje trenutnim modnim smernicam.

Kopičenje oblačil na odlagališčih

»Hitra moda je razlog za kopičenje zavrženih oblačil na odlagališčih, ki praviloma niso biološko razgradljiva. Čas je, da potrošniki sami sebi postavimo ogledalo in rečemo ne hitri modi in zelenemu zavajanju.«

Neprofitna fundacija Changing Markets Foundation v svojem poročilu iz julija 2021 namreč razkriva, da kar 59 odstotkov vseh zelenih trditev evropskih blagovnih znamk lahko označimo za zeleno zavajanje. »Zeleno zavajanje v modni industriji vključuje neupravičene in zavajajoče trditve blagovnih znamk, da so njihovi izdelki okolju oziroma družbi prijaznejši, kot so v resnici.«

Gordana Sredojević iz ZPS je pojasnila, da na svetovni ravni recikliramo le odstotek vseh oblačil, saj jih je težko reciklirati, ker so največkrat narejena iz mešanic različnih materialov.

»Preprost recept za trajnostno oblačenje je klasični kroj in dobra tkanina – to je kombinacija, ki zagotavlja dolgo življenjsko dobo modnega izdelka. Prav tako je prav, da preden kupite novo oblačilo, preverite, kaj se skriva v 'domačem modnem butiku' – v vaši omari. Moda je namreč igra kombinacij, a sijaj modnih zgodb, barv in krojev nas premami in v nas vzbudi strastne potrošnike.«

Kupujmo, ko zares potrebujemo

Obenem pri ZPS in Focusu svetujejo, da kupujmo manj in le, ko to zares potrebujemo, oblačila pa lahko tudi izmenjamo oziroma kupimo že rabljena, s čimer jim podaljšamo življenjsko dobo.

V Sloveniji namreč ta čas kljub zabojnikom za tekstil, izmenjevalnicam in prodaji v trgovinah iz druge roke večina tekstila še vedno konča v zabojnikih za komunalne odpadke, na odlagališčih ali v sežigalnicah v tujini.