Prešernov duh je oživel

Čeprav se je Gorenjska zbudila v mrzlo jutro, so sončni žarki čez dan lepo pogreli lica in srca množice ljudi, ki so se v Kranju in Vrbi prišli poklonit našemu največjemu pesniku dr. Francetu Prešernu.

Kranj, Vrba – Ob slovenskem kulturnem prazniku se je na Gorenjskem zvrstilo veliko prireditev, največji pa so tradicionalno pripravili v Kranju in Vrbi. V predkoronskih časih je gorenjsko prestolnico, ki se spominu na Prešerna pokloni s Prešernovim smenjem, zbralo tudi več kot dvajset tisoč ljudi. Letošnjega, jubilejnega dvajsetega, pa se je udeležilo nekaj manj kulturne hrane in pestrega dogajanja željnih obiskovalcev, ki jih je bilo na kranjskih ulicah in trgih od sredinega dopoldneva do večera nekaj več kot deset tisoč.

Odprtje pred Prešernovim gledališčem

Ob slovesnem odprtju sta zbrane nagovorila kranjski podžupan Janez Černe in direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj Klemen Malovrh. Černe je poudaril, da 8. februar združuje in povezuje. »Prav vključevanje je tisto, kar je nekoč poudarjal dr. France Prešeren. Prepričan sem, da bi bil zadovoljen, ko bi videl, koliko kulturnih vsebin posamezniku ponuja današnji dan.« Malovrh se je spomnil na minula leta, ko so dogajanje ob 8. februarju omejevali protikoronski ukrepi, zato ga je posebno razveselilo dejstvo, da je včeraj kulturno srce Slovenije ponovno bilo tako, kot je treba. Kranj je v sredo obiskala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki se je v družbi nagrajencev sprehodila po mestu, si ogledala Galerijo Prešernovih nagrajencev ter se zvečer v Prešernovem gledališču udeležila tradicionalnega pogovora z njimi.

Prešernov smenj privabi vse generacije

Ena od obiskovalk je bila navdušena nad stojnicami ponudnikov domače in umetnostne obrti. »Všeč mi je, kako ustvarjalni so ljudje, kar ne moreš verjeti, česa vsega se lotijo ...« Oče in hči semenj obiščeta vsako leto: »Včasih smo zaradi hčerkine šole hodili, da je bolje spoznala Prešernov čas, zdaj pa zato, ker smo se navadili na flancate.« (smeh) Da skočijo na kosilo domov in se potem vrnejo na prireditev, nam je povedala družina, ki živi v mestu. »Fina je ta energija, ki danes kroži po mestu, da ni samo gostinska in trgovska ponudba, ampak da tudi vse institucije pripravijo programe. Včasih težko izbereš, kam boš šel, ampak zato je pa treba vsako leto priti,« so povedali, nato pa odhiteli na odprtje razstave v grad Khislstein, pogledat ponije na Pungert, kasneje pa še pozdravit človeško ribico v Rove.

Očarljiva Julija in France

Kot vsako leto sta bila dobro razpoložena tudi Julija in France. »Odlično vzdušje je, zelo lepo je videti nasmejane obraze Slovencev, ki mi dajejo upanje, da nas čaka lepa prihodnost. Še sonce je posijalo in bo sijalo vsem Slovencem celo leto, predvsem če bodo tako ponosni nase, kot so danes,« je povedal Prešeren. Primičeva Julija se je strinjala z njim, da se v mestu na ta dan čutita toplina in ljubezen. »To je najpomembnejše in tisto, kar šteje.«

Vrba zibelka kulture

Vasi pod Stolom, kjer je živela in ustvarjala peterica velikanov slovenske kulture, so bile ob državnem prazniku zopet središče pozornosti vseh tistih, ki cenijo in negujejo kulturo. Kot je na osrednji proslavi pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi spomnil žirovniški župan Leopold Pogačar, smo Slovenci eni redkih narodov, če ne edini na svetu, ki slavi kulturni praznik kot državni praznik. V zadnjem desetletju je bilo sicer na ta dan večkrat govora o razvoju Vrbe kot zibelke slovenske kulture, letos pa je župan naznanil, da so temu vse bližje. Ministrstvo za kulturo je namreč pristopilo k celoviti prenovi Prešernove domačije. »Izdelana je idejna zasnova, pridobiva se gradbena dokumentacija, v dveh letih pa lahko pričakujemo vidno razliko,« je pojasnil župan.

Pomen enakopravnosti

Letošnji pohod po Poti kulturne dediščine Žirovnica je potekal pod sloganom Bog žívi vas Slovenke. »Ta nas opozarja na pomen enakopravnosti in enakosti med spoloma,« pa je poudarila slavnostna govornica proslave, poslanka državnega zbora Katarina Štravs, ob tem pa dodala, da so h kulturnemu razcvetu nedvomno pripomogle tudi ustvarjalne ženske. Dejala je, da je kultura skupek dosežkov in vrednot družbe. »Kultura je torej naša identiteta, pokaže nam, kdo smo,« je dodala ob zavedanju, da moramo za kulturno dediščino ustrezno poskrbeti in jo negovati.

Kot je še pojasnil direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Matjaž Koman, so se pomembnim ženskam, ki so včasih prezrte, a žirovniškim domačinom v velik ponos, poklonili tudi s priložnostno razstavo. »Med temi ženskami sta tudi Prešernova in Čopova mati, ki sta si prizadevali za izobrazbo svojih otrok,« je dejal Koman v želji, da bi bili kraji in rojstne hiše velikih mož večkrat tako dobro obiskani.

Z vlakom v Žirovnico

Vrba je na ta dan privabila obiskovalce iz cele Slovenije. Pohoda se že vrsto let udeležuje Dragica Farič iz Tolmina, od koder je v Žirovnico prišla z vlakom. Tu je s skupino pohodnikov obiskala muzejske hiše, nato pa so se peš podali do Bleda in se z vlakom vrnili domov. Prvič pa je ob tej priložnosti Vrbo obiskal Rado Veligošek iz Zabukovice v občini Žalec. »Združila smo se štiri planinska društva iz naših koncev, pohodnikov pa nas je bilo za poln avtobus,« je povedal Veligošek in dodal: »Znano je, da smo se Slovenci pogosto upirali, kultura pa je bila pri tem tista, ki nas je povezovala in ohranila.« Alenka Završnik s Šenturške Gore pa je bila ena izmed desetih tekačev, ki so izpred Prešernove hiše v Kranju do rojstne hiše v Vrbi pritekli. »Bilo je zelo mraz, a vseeno super izkušnja,« je dejala.

Domačini tamkajšnjih vasi pa z zavedanjem o veličini Franceta Prešerna, Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja, Janeza Jalna in Antona Janše živijo vse dni v letu, in ne le ob kulturnem prazniku. »Za nas, ki tukaj živimo, so ti možje del našega življenja. Ob njihovih zgodbah smo odraščali, njihove rojstne hiše pa so nam kot otrokom predstavljale tudi prostor za igro,« je dejala Jerneja Stres iz Doslovč, sicer predsednica KD dr. France Prešeren Žirovnica - Breznica. Njen vnuk Jernej Hlebanja pa nam je zaupal, da so se tudi v šoli veliko naučili o delu in življenju Franceta Prešerna. Alja Ažman z Breznice je še dodala, da je bilo pisanje Franceta Prešerna zelo napredno za njegov čas. »Napisal je veliko kvalitetnih pesmi, ki se bodo večno ohranile,« je poudarila.