Častitljiva leta niso ovira

Besedilo: Ana Jagodic Dolžan
Kategorija: Zanimivosti / torek, 7. februar 2023 / 17:11

Osemindevetdesetletni Franc Primožič iz Kamnika zimske dopoldneve preživlja na Krvavcu, ko se bo otoplilo, pa bo smučke zamenjal s kolesom.

Kamnik – Ujeli smo ga v prostorih kamniškega društva upokojencev, kjer se je minuli petek pridružil kolegom pri praznovanju kulturnega praznika. Na plesišču, kjer so ob zvokih harmonike sklenili kulturni program, ni prav nič kazal svojih let, o plesnem znanju pa ni bilo dvoma. »Precej let sem plesal, dokler sem bil v službi v smodnišnici, sem bil pri folklori,« je razkril. Aktiven je bil tudi v smučarskem društvu in veselje do vijuganja po belih strminah je še vedno veliko. »Na Krvavcu sem v povprečju vsak drugi dan. Vstajam ob šestih, ob osmih sem že na žičnici, smučam tja do pol dvanajstih, potem pa na kosilo.« V preteklosti je smučal tudi na Veliki Planini, Zelenici, v Italiji in Avstriji, zdaj pa je že vrsto let, kot pravi sam, Krvavčan. »Imam sezonsko vozovnico,« še pojasni.

Brez gibanja si ne predstavlja dneva. Ko se zima poslovi, sede na kolo (ima dve 'specialki') in naredi okoli sto kilometrov na teden, nekaj z društvom, nekaj sam. Na samostojnih vožnjah si rad vzame čas. »Vozim kakšno uro dlje, ampak vidim marsikatero lepoto,« pojasni. Šport je postal del njegovega življenja že v mladosti, ko ga je oče vpisal v Telovadno društvo Sokol in k skavtom. »Bil sem orodni telovadec, dokler ni prišla vojna,« pove. Pet let je nosil vojaško suknjo, med drugim je bil sovjetski partizan, po vojni si je ustvaril družino in se znova vrnil k športu. Nekaj časa je igral tudi vaterpolo in plaval, a priznava, da mu voda ni preveč blizu, bolj so ga, poleg smučanja in kolesarjenja, prevzele gore, zato se je pridružil planincem.

Na vprašanje, kaj je recept za visoko starost in vitalnost – ali jo ohranja prav s športom –, odgovori: »V deželi, iz katere prihajam, se temu reče 'amor amor' (ljubezen, ljubezen) …« Rodil se je v italijanski Gorici avgusta leta 1924, v začetku tridesetih let pa se je njegova družina preselila v Kamnik. In kot nam je še zaupal, se k počitku odpravi šele po tem, ko pregleda vsa poročila. »Rad sem na tekočem,« pristavi.