Z gozdom skrbno iz roda v rod

»Delo v gozdu je dolgoročno – to, kar aktualni gospodar seje, žanjejo šele njegovi nasledniki,« je dejal Miha Pretnar, prejemnik priznanja zavoda za gozdove za najbolj skrbnega lastnika gozda, in dodal, da se na njihovi kmetiji skrben odnos do gozda prenaša iz roda v rod.

Poljšica pri Gorjah – Zavod za gozdove Slovenije vsako leto podeli priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov, po enemu iz vsake območne enote zavoda. Na blejskem gozdnogospodarskem območju so lani za najbolj skrbnega lastnika gozda izbrali Miha Pretnarja, mladega, 30-letnega gospodarja kmetije Pr' Hribarju na Poljšici v občini Gorje.

Eden seje, žanjejo pa drugi

»To je priznanje za skrbno delo z gozdom, a za to nisem zaslužen le jaz, ampak tudi moji predniki – oče, stari oče … Skrben odnos do gozda se na naši kmetiji prenaša iz roda v rod,« je ob našem obisku dejal Miha in poudaril, da je delo v gozdu dolgoročno – to, kar aktualni gospodar poseje, lahko požanjejo šele njegovi nasledniki. V blejski območni enoti zavoda za gozdove so prepoznali Mihove vrednote dobrega, skrbnega gospodarja: redno pregleduje gozdove, ob ujmah ali napadu lubadarja hitro poseka poškodovano drevje in ga odpelje iz gozda, po sečnji poskrbi za sečne ostanke, neguje mlade sestoje, odpira gozdove z gradnjo ali obnovo vlak, skrbi za meje gozdne posesti, se usposablja za varno delo v gozdu, skrbi tudi za lastno varnost in nosi zaščitno opremo …

Gospodar postal pri petindvajsetih letih

Miha je postal gospodar na kmetiji pred petimi leti, po očetovi smrti, a gospodarske vajeti je postopoma prevzemal v svoje roke že v času očetove bolezni. Večino kmetijskih in gozdarskih del na kmetiji opravi sam, občasno mu pomagajo tudi sorodniki in prijatelji.

Kmetija obsega dvajset hektarjev zemljišč, od tega je enajst hektarjev gozdov, ostalo so travniki; še pet hektarjev kmetijskih zemljišč imajo v najemu. Redijo petnajst glav goved – krave dojilje, bike in teleta. Še lani spomladi je bilo v hlevu 28 repov, a so stalež zaradi suše in posledično izpada krme morali zmanjšati. »Prve košnje je bilo pol manj kot običajno, druge skoraj ni bilo, tretje je bilo le malo. Tudi živini na paši je zaradi suše kmalu zmanjkalo krme,« je dejal Miha in dodal, da živino poleti pasejo na skupnem pašniku nad vasjo, jeseni pa potlej še na domačih travnikih.

Lubadar »posekal« tristo kubičnih metrov smreke

Od enajstih hektarjev gozda ga je štiri hektarje na Pokljuki, preostali je v bližini kmetije. Žledolom jim je pred devetimi leti poškodoval predvsem bukev, lubadar, ki se je čezmerno razmnožil in razširil po žledolomu, je močno prizadel smrekove sestoje. »V zadnjih štirih letih smo zaradi lubadarja morali posekati okoli tristo kubičnih metrov smreke,« je dejal Miha in poudaril, da so lubadarja zdaj vendarle obvladali, saj ga je bilo letos že občutno manj kot v prejšnjih letih. V prihodnjih letih bodo zaradi posledic lubadarja sekali manj, predvsem pa ne bodo sekali smreke, ki jo je lubadar že dobro razredčil. Opravljali bodo predvsem sanitarno sečnjo in poleg tega sekali še goli za pripravo drv. Na leto jih pripravijo približno šestdeset »kubikov«, nekaj za prodajo, veliko pa za ogrevanje hiše, v kateri so tudi sobe in apartma za turiste.

Oddajajo tri sobe in apartma

Na kmetiji je zdaj glavni vir dohodka turistična dejavnost, s katero so se začeli ukvarjati pred tremi leti, ko so v hiši uredili tri sobe in apartma, zdaj urejajo še en apartma. »Za to se sem odločil, ker je hiša skoraj prazna in ker smo na dobri lokaciji, v zaledju Bleda,« je dejal Miha, ki je z dosedanjim turističnim obiskom zadovoljen. K njim prihajajo prehodni gostje, ki so namenjeni dopustovat na morje ali se vračajo z morja, pa tudi gostje, ki jim ne ugaja gneča na Bledu. Letos bodo sobe in apartma prvič oddajali tudi čez zimo.

Na kmetiji so v zadnjih letih vlagali predvsem v turizem, v prihodnje bi radi kupil še kak hektar gozda, načrtujejo pa tudi zamenjavo nekaterih starejših kmetijskih strojev s sodobnejšimi.