Pirc Musarjeva opravila nevsakdanji javni žreb

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 6. januar 2023 / 08:34

Najbolj bizarno predsedniško opravilo

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v sredo v skladu z novelo zakona o RTVS na javnem žrebu določila, kateri člani sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) bodo imenovani oz. izvoljeni za dveletni in kateri za štiriletni mandat. »Najbolj bizarno predsedniško opravilo od obstoja Slovenije dalje, žrebanje kroglic za dolžino mandatov članov Programskega sveta RTVS, je opravljeno,« je svojo nevsakdanjo nalogo komentirala na družbenem omrežju Twitter. Ob tem je vsa ministrstva in zakonodajno telo pozvala, naj se funkciji predsednice republike v prihodnje z zakoni ali drugimi predpisi ne nalaga pristojnosti, ki jih ne določa ustava, so sporočili iz njenega kabineta. Kot je dodala, naj se v prihodnje ob pripravi zakonodajnih sprememb, ki bi takšne pristojnosti določale, najprej opravi javna razprava oziroma vsaj posvet s predsednico. Ustavno sodišče je sicer včeraj obravnavalo pobudo za ustavno presojo novele zakona o RTV Slovenija s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta zavoda Petrom Gregorčičem. Pobudniki zahtevajo začasno zadržanje izvajanja novele, absolutno prednostno obravnavo in razpis javne obravnave pobude.

Predstavili stavkovne zahteve bolnikov

Iniciativa Glas ljudstva je za torek napovedala prvo stavko bolnikov v zgodovini Slovenije, tej bo v sredo sledila še stavka zdravnikov. V sredo so predstavniki iniciative ministrstvu za zdravje predali stavkovne zahteve bolnikov, med katerimi so dostop do družinskega zdravnika za vse, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ustavitev odtekanja javnega denarja k zasebnikom, prenehanje spodbujanja sočasnega dela zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju ter ukinitev komercialnih zavarovanj, ki naj bi omogočala preskakovanje čakalnih vrst. Minister Danijel Bešič Loredan je odgovore na zahteve napovedal za danes. V iniciativi poudarjajo, da ne stavkajo proti zdravnikom ali aktualni vladi, temveč za sistemske spremembe in za ustavitev rušenja javnega zdravstva. Stavka bolnikov bo v torek potekala na delovnih mestih, ob 17. uri pa tudi na Trgu republike v Ljubljani in pred nekaterimi zdravstvenimi domovi po Sloveniji, med njimi tudi v Kranju in Kamniku.

Pogajanja o zahtevah Sviza

V soboto, 14. januarja, pa naj bi v Ljubljani potekal protestni shod pomočnic in pomočnikov vzgojiteljic in vzgojiteljev predšolskih otrok. V torek so sicer nadaljevali pogajanja o delu stavkovnih zahtev Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), na katerih so se dogovorili, kako bodo reševali plače pomočnic vzgojiteljic, četrti naziv v šolstvu in plačna nesorazmerja mladih raziskovalcev, dogovorili pa so se tudi za predviden način reševanja ostalih stavkovnih zahtev Sviza. Minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič je povedal, da so predstavnikom Sviza ponudili dvig plač pomočnic vzgojiteljic za od 12 do 13 odstotkov oziroma za od tri do štiri plačne razrede. Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je ocenil, da je bil v sredo na pogajanjih narejen korak naprej, saj doslej sploh niso imeli vladnega predloga, še vedno pa obstajajo pomembne razlike pri višinah plač.

Reorganizacija vlade

Predvidoma v ponedeljek se bodo državni poslanci seznanili z odstopnima izjavama Bojana Kumra s funkcije ministra za infrastrukturo in Igorja Papiča s funkcije ministra za izobraževanje, znanost in šport. Odstopni izjavi sta podala ob uveljavitvi sprememb zakona o vladi konec lanskega leta, ki prinaša tri nova ministrstva. Nova ministrstva naj bi vodili: za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ministrstvo za solidarno prihodnost pa naj bi vodil zdajšnji državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Simon Maljevac. Vodenje infrastrukturnega ministrstva naj bi prevzela državna sekretarka na ministrstvu Alenka Bratušek, ministrstva za vzgojo in izobraževanje pa državni sekretar Darjo Felda. Z uveljavitvijo zakona je tudi prenehala funkcija ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjažu Hanu, ministru za okolje in prostor Urošu Brežanu, ministrici za digitalno preobrazbo Emiliji Stojmenovi Duh ter ministru za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksandru Jevšku. Ob reorganizaciji vlade bodo njihova področja delovanja spremenjena, zato bodo ti ministri, ki zdaj opravljajo tekoče posle, svoje načrte v državnem predstavljali še drugič v tem mandatu. Premier Robert Golob bo v državni zbor poslal listo kandidatov za spremenjene ministrske resorje predvidoma do 9. januarja.