Četrtino manj smrtnih žrtev

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Kronika / ponedeljek, 2. januar 2023 / 09:38

Od 1. januarja do 26. decembra je na slovenskih cestah umrlo 86 udeležencev cestnega prometa oziroma 28 manj kot v enakem obdobju leta 2021, kar predstavlja zmanjšanje za 25 odstotkov.

Kranj – Agencija za varnost prometa, ki je v minulem letu izvajanju nacionalnih preventivnih akcij posvetila 31 tednov, je pripravila pregled stanja varnosti cestnega prometa v obdobju od 1. januarja do 30. novembra in primerjavo z enakim obdobjem leta 2021. Začasni in neuradni podatki za minulo leto izkazujejo četrtino manj smrtnih žrtev kot v enakem obdobju lani, največje izboljšanje beležijo pri voznikih enoslednih motornih vozil ter potnikih in voznikih osebnih avtomobilov.

Na slovenskih cestah se je do konca novembra pripetilo 17.012 evidentiranih prometnih nesreč oziroma 10 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. V omenjenem obdobju se je število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrtjo povečalo za 11 odstotkov. Nasprotno beležijo zmanjšanje števila umrlih udeležencev cestnega prometa. Do konca novembra je namreč na slovenskih cestah umrlo 83 udeležencev cestnega prometa oziroma 28 manj kot v lanskem primerjalnem obdobju. »Boljše stanje prometne varnosti v primerjavi z letom 2021 je predvsem posledica boljšega stanja v drugi polovici leta, saj je v tem obdobju umrlo 31 udeležencev manj kot v lanskem primerjalnem obdobju,« so pojasnili na agenciji.

Največje zmanjšanje števila umrlih, za kar 58 odstotkov, beležijo pri voznikih enoslednih motornih vozil. Sledijo kategorije potniki, (36 odstotkov manj smrtnih žrtev), vozniki osebnih avtomobilov (25 odstotkov manj) in pešci (14 odstotkov manj). Povečanje števila umrlih pa so zaznali pri kolesarjih, saj jih je v letošnjem letu umrlo 20 odstotkov več, in pri voznikih e-skirojev, saj so letos zabeležili prvi dve smrtni žrtvi.

Na gorenjskih cestah šest smrtih žrtev več

Če smrtne žrtve razdelimo po statističnih regijah, v minulem letu najbolj negativno izstopa primorsko-notranjska statistična regija. Po številu prebivalcev najmanjša statistična regija ima največje število umrlih na 10.000 prebivalcev – statistično 1,33 umrlega na 10.000 prebivalcev, v absolutnem številu pa je umrlo 7 udeležencev. Negativno izstopa tudi gorenjska statistična regija s 15 umrlimi oziroma statistično 0,73 umrlega na 10.000 prebivalcev. Gorenjska statistična regija beleži tudi največje povečanje v številu umrlih, saj je leta 2021 na gorenjskih cestah življenje izgubilo devet oseb, leta 2022 pa kar šest več. Obe omenjeni regiji sta tudi edini, ki sta v minulem letu povečali število umrlih v primerjavi s primerljivim obdobjem leta 2021 .

Najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč v enajstih mesecih minulega leta ostaja nepravilen premik z vozilom – zaradi omenjenega vzroka se je pripetilo 4.308 prometnih nesreč oziroma 25 odstotkov vseh. Sledita mu neprilagojena hitrost (3.157 prometnih nesreč oziroma 19 odstotkov) ter nepravilna stran oziroma smer vožnje (2.718 prometnih nesreč oziroma 16 odstotkov). Največ prometnih nesreč, kar 10.548, se je pripetilo na cestah v naselju, kjer je umrlo 19 udeležencev cestnega prometa. Število pomeni izboljšanje, saj je leta 2021 na teh cestah življenje izgubilo 33 oseb. V primerjavi z predhodnim letom pa beležijo predvsem povečanje umrlih na avtocestah in hitrih cestah (lani 17, letos 24 umrlih).