Zaposlovanje invalidov (3)

Obstajajo primeri dobrih praks zaposlovanja invalidov, kjer organizacije gradijo vključujočo kulturo in spodbujajo raznolikost na delovnem mestu.

Lea Kovač, skrbnica področja izvajanja Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov v Centralni službi Zavoda RS za zaposlovanje, je na spletnem dogodku Poti zaposlovanja invalidov in dobre prakse delodajalcev, poudarila, da je skupni imenovalec vseh aktivnosti, ki jih izvajajo v okviru rehabilitacijskega svetovanja, pomagati osebi, ji stati ob strani, da lahko ugotovi, kaj zna, kaj zmore in kaj hoče, ji omogočiti, da se lahko na različne načine preskusi v različnih delovnih okoljih, da spozna različne delodajalec in da delodajalci spoznajo tudi njo. »Ta podpora pri iskanju možnosti razvoja poklicne kariere in podpore pri razvoju tako ogromnega potenciala, kot ga imajo tudi naši brezposelni ali nekoč brezposelni invalidi, je tisti del, ki nam je velika inspiracija in motivacija, da se pri tem delu lahko povezujemo tudi z drugimi,« je dejala.

Primer dobre prakse

Rehabilitacijsko svetovanje in delo rehabilitacijskega svetovalca je podrobneje predstavila Saša Cizelj, rehabilitacijska svetovalka z ljubljanske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje. To obsega podporo brezposelnim invalidom, in sicer informiranje in svetovanje o pravicah, ugotavljanje in analiziranje posebnih potreb pri zaposlovanju, analizo zmožnosti in sposobnosti osebe za vključitev v usposabljanje in zaposlitev, ugotavljanje potrebe po poglobljenih oblikah obravnave v okviru zaposlitvene rehabilitacije, kot tudi izvajanje postopkov za ugotavljanje invalidnosti in/ali pravice do zaposlitvene rehabilitacije in izdelave ocene zaposlitvenih možnosti invalida. Poudarila je dobro sodelovanje z delodajalci in poznavanje lokalnega okolja in predstavila tudi primer dobre prakse. »Ob zaznanem večjem številu oseb na območju Kočevja in Ribnice, ki se zaradi svojih zdravstvenih težav in osebnostih lastnosti v lokalnem okolju niso uspele zaposliti, saj niso zmogle dosegati normativov, ki jih zahtevajo delodajalci, smo se povezali z zaposlitvenim centrom, ki nam je bil pripravljen prisluhniti in je odprl svojo enoto še v Kočevju. Zaradi specifik in zaprtosti lokalnega okolja smo imeli na začetku nekaj težav, po predstavitvi namena prihoda novega delodajalca in sodelovanja tamkajšnjega Centra za socialno delo smo delodajalca povezali s kočevskim podjetniškim inkubatorjem. Novemu delodajalcu je ta celo ponudil nove prostore. V minulem letu so se osebe, ki so večinoma brezposelne že zelo dolgo, pri novem delodajalcu začele usposabljati. Razlika v njihovem razpoloženju in delovanju je očitna. Marsikdo od njih pred začetkom usposabljanja sploh ni verjel, da se bo kdaj zaposlil,« je predstavila Saša Cizelj. Gre za zaposlitveni center Zarja 2. Kot navajajo, je njihovo poslanstvo usposabljanje in zaposlovanje invalidov in težje zaposljivih oseb v redno delovno razmerje. Trudijo se ustvarjati boljše možnosti za nova delovna mesta, preprečevati diskriminacijo invalidov v družbi in odpravljati stereotipe v zvezi z invalidnostjo na odprtem trgu dela. Specializirani so na področju urejanja okolice in vzdrževanja zelenih površin, podjetjem pa ponujajo tudi možnost sodelovanja v smislu različnih kooperantskih del. Saša Cizelj kot rehabilitacijska svetovalka z dolgoletnimi izkušnjami zatrjuje, da je sodelovanje različnih institucij, tako v svetovalnem procesu kot v procesu zaposlitvene rehabilitacije, zelo pomembno, saj lahko s skupnimi močni posameznika veliko lažje pripeljejo do želenega rezultata in mu pomagajo pri reševanju stiske.

Spodbujanje raznolikosti na delovnem mestu

Tokratni mednarodni dan invalidov je poudarjal vlogo inovacij pri spodbujanju dostopnega in pravičnega sveta, kamor sodijo tudi primeri dobrih praks zaposlovanja invalidov, kjer organizacije gradijo vključujočo kulturo in spodbujajo raznolikost na delovnem mestu. Predstavniki delodajalcev in zaposlenih so predstavili potek zaposlitvene rehabilitacije skozi svoje izkušnje in dobre prakse zaposlovanja invalidov. Z zgodbami o pogumu in vztrajnosti so navdihnili zbrane na dogodku. Zelo pomembno vlogo ima podporno okolje, tako socialno kot strokovno in delovno, ki pomembno prispeva k motivaciji posameznika, da se lahko enakovredno vključi v delovno okolje in izrazi svoje potenciale.

(Se nadaljuje)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / sobota, 29. november 2014 / 12:21

Podpisujejo peticijo zoper bazne postaje

Združene civilne iniciative so na državni vrh naslovile peticijo zoper tiste, ki vodijo postopke gradnje digitalnega železniškega radijskega omrežja GSM-R. Nasprotujejo namreč lokacijam baznih postaj...

Objavljeno na isti dan


Kamnik / sreda, 5. julij 2017 / 11:59

V spomin kamniškima mojstroma

V Kamniku so odkrili spominsko ploščo mojstroma Ivanu Klemenu in Maksu Bergantu.

Škofja Loka / sreda, 5. julij 2017 / 11:58

Na morje blizu štiristo otrok

Škofja Loka – Letos je med organizatorji zdravstvenih letovanj za otroke tudi Društvo prijateljev mladine Škofja Loka (DPM). Na podlagi letos pridobljene koncesije organizira letovanja za otroke ob...

Kranj / sreda, 5. julij 2017 / 11:57

Gradnja tudi s pomočjo evropskih sredstev

Kranjska občina je konec junija oddala dokumentacijo za sofinanciranje gradnje Osnovne šole Simona Jenka Center ter vrtca in urbane prenove degradiranih območij.

Jezersko / sreda, 5. julij 2017 / 11:56

Obletnica koče in nesreče

Letos mineva štirideset let, kar so na Ledinah (Jezerjani jih imenujejo Vadine) zgradili Kranjsko kočo.

Kultura / sreda, 5. julij 2017 / 10:31

Pesmi poletijo v svet

V petek so v Prešernovem gledališču predstavili pesniško zbirko Dotiki daljav / Pesmi Prešernovih nagrajencev 1996–2017.