Ob prazniku poudarili pomen enotnosti

Sad tisočletnih prizadevanj

»Enako kot smo bili enotni na dan samostojnosti pred 32 leti, bomo morali biti enotni pri tem, kako se bomo soočili in lotili vseh zadanih reform v prihodnjem letu,« je v slavnostnem govoru na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti poudaril predsednik vlade Robert Golob. Spomnil je, da ob dnevu samostojnosti in enotnosti praznujemo dan, ko smo se skupaj odločili, da želimo živeti v svoji državi, kar pa se ni zgodilo čez noč. »Ta odločitev je bila sad tisočletnih prizadevanj za gradnjo dveh stebrov slovenske suverenosti.« Prvi steber je po njegovih besedah vedno predstavljala demokratična ureditev družbe, v kateri smo vsi med seboj enaki. Drugi steber pa predstavljata naša kultura in slovenski jezik. Kulturniki, je poudaril, so bili gonilo v borbi za to, da se demokracija vrne v Slovenijo. »Temu je sledil plebiscit. Temu je sledil 23. december 1990, ko se je skoraj devetdeset odstotkov vseh državljank in državljanov odločilo in šlo na volišča. Od tega jih je skoraj 95 odstotkov glasovalo za. To je bil dan enotnosti. To je bil dan, na katerega smo lahko upravičeno ponosni in ki sta nam ga takrat in še danes zavidala cela Evropa in cel svet. Ker smo se zmogli o tej enkratni izjemno pomembni odločitvi poenotiti.« Tudi za prihodnje reforme bomo morali biti po njegovih besedah enotni. »Morali bomo biti enotni pri reformi zdravstva na način, da bomo ohranili javni zdravstveni sistem. Enotni bomo morali biti pri reformi pravosodja in šolstva, pri reformi davčnega in pokojninskega sistema. Samo če bomo enotni pri iskanju rešitev, bomo našli najboljše rešitve.«

Kot skupnost smo močnejši

Tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici ob dnevu samostojnosti in enotnosti spomnila na pogum in enotnost državljanov, ki so leta 1990 glasovali za samostojno Slovenijo, ter pogum tedanjega vodstva. »In sreča je bila vedno na naši strani, ko smo bili enotni. Enotni v zavedanju, da imamo novo državo. Ki jo imamo in moramo imeti radi in jo moramo braniti. Braniti njeno demokracijo, njeno pravno državo, človekove pravice, njene podsisteme, njene ranljive državljanke in državljane,« je dejala in dodala, da moramo predvsem spoštovati drug drugega. »Veliko smo dosegli kot skupnost. In velike izzive sodobnega časa lahko premagamo le kot skupnost. S solidarnostjo, prijaznostjo in dobrotljivostjo.« Obljubila je, da si bo kot predsednica prizadevala, da bo naša država prijazen dom za vse.

Poslanica slovenskih škofov

V poslanici pred božičem so slovenski škofje vsem družinam in posameznikom, krščanskim občestvom, Slovencem doma, v zamejstvu in po svetu ter drugim krščanskim Cerkvam in skupnostim zaželeli blagoslovljen božič. »Naj nam praznovanje Božjega rojstva utrdi vero, prinese miru, veselja in novega upanja,« so zapisali v poslanici, v kateri so tudi poudarili, da božič ni zgolj obletnica Jezusovega rojstva, ampak je dejstvo, ki je zaznamovalo celotno zgodovino. »Bog sam je prišel prebivat med nas (Jn 1,14). Skrivnost učlovečenja Boga najbolj doživljamo ob jaslicah, v domači družini, v bogoslužnem praznovanju, še zlasti pa pri sveti maši.«

Veljati začele spremembe zakonov

V sredo so stopili v veljavo zakoni o vladi, o dolgotrajni oskrbi in o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki so bili potrjeni na novembrskih referendumih. Uveljavitev sprememb zakona o vladi prinaša reorganizacijo vlade, po novem naj bi tako med drugim dobili dvajset ministrstev. Z dnem uveljavitve novele zakona o RTVS pa je prenehal mandat članom programskega in nadzornega sveta zavoda ter generalnemu direktorju in direktorjev radia in televizije. Novi svet zavoda mora biti ustanovljen najpozneje v šestdesetih dneh po uveljavitvi novele, ki pa jo čaka še ustavna presoja. S spremembami zakona o dolgotrajni oskrbi pa so začetek veljave omenjenega zakona prestavili za eno leto, in sicer bo začel veljati 1. januarja 2024.

Pozivajo k povračilu škode

Na zahtevo družb Vizija holding in Vizija holding ena so v torek sklicali skupščino družbe Petrol Ljubljana, na kateri so delničarje seznanili, da je regulacija cen naftnih derivatov Petrolu povzročila za 194,1 milijona evrov škode, skupna škoda zaradi regulacije vseh energentov pa znaša 210 milijonov evrov. Kot so zapisali po skupščini, so bili ukrepi regulacije cen v Sloveniji in na Hrvaškem protipravni in nesorazmerni. »Celotno breme regulacije nosijo trgovci z naftnimi derivati, s čimer je podana pravna podlaga za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov.«