Na trgu Plečnikove, v baziliki Koglerjeve jaslice
Na Brezjah so postavili tri različne upodobitve božičnega dogodka. Na trgu stojijo povečane Plečnikove jaslice, v baziliki pa jaslice kartuzijanskega meniha Koglerja in Neapeljske jaslice.
Predstavniki Marijinega romarskega svetišča na Brezjah so povedali, da so končno dobili dovoljenje za obnovo in povečanje Muzeja jaslic na Brezjah. Sedanji muzej že nekaj časa ne omogoča več primerne predstavitve jaslic, ki jih darujejo posamezniki ali organizacije. Upajo, da se bodo lahko obnove lotili že leta 2023.
Brezje – Na Brezjah so se začeli pripravljati na začetek praznovanja 800. obletnice postavitve prvih jaslic, ki jih je leta 1223 v italijanskem Grecciu postavil ustanovitelj Frančiškovega reda Frančišek Asiški. Ta dogodek ima posebno mestu v Muzeju jaslic.
Jubileju so tako prilagodili že letošnjo predstavitev božičnega dogodka in mu dodali še spomin na iztekajoče se Plečnikovo leto. Arhitekt je bil namreč rojen pred 150 leti, 23. januarja leta 1872. Na prostoru pred baziliko so postavili šest metrov visoko in 7,40 metra dolgo oziroma široko repliko jaslic arhitekta Jožeta Plečnika, ki jo obkroža 28 svečnikov. Arhitekt je take jaslice izdelal za Henrieto Freyer iz Ljubljane in pri projektiranju upošteval arhitekturne vzore iz antike, v katerih ima stopničasto stopnjevanje kvadratne oblike poseben pomen. Povečavo impozantnih Plečnikovih jaslic je pripravil arhitekt Matija Suhadolc, ki je Plečnika osebno poznal.
V likih pogosto upodabljal sebe
Za osrednje jaslice v baziliki so bile letos izbrane figure, ki jih je izdelal menih kartuzije v Pleterjah pater Wolfgang Kogler. Prihodnje leto bomo praznovali 110. obletnico njegovega rojstva, 60. obletnico ponovne vrnitve v Pleterje in 30. obletnico njegove smrti. Pater Wolfgang Kogler je bil rojen leta 1913 v avstrijskem mestu Eisenerz. Leta 1937 je prišel Pleterje in ostal na Slovenskem v samostanu pod Gorjanci do začetka druge svetovne vojne, ko so ga Nemci mobilizirali. Leta 1963 se je vrnil v Pleterje in tam ostal do smrti leta 1993. Koglerjeve jaslične figure so nekaj posebnega. Izžarevajo življenje, ki ga je doživljal kot menih, pa tudi posebnost slovenskega človeka. Pogosto je v likih, še posebej v figurah pastirja ali svetega Jožefa, upodabljal sebe. Na Brezjah postavljene figure so stare med štirideset in petdeset let in jih je Muzeju jaslic na Brezjah podaril Peter Homar. Jaslice je očistil, osvežil in postavil Zlato Petrovčič.
V stranski kapeli in pred baziliko
V stranski kapeli bazilike pa so letos na ogled Neapeljske jaslice iz 18. stoletja. Dogodek Jezusovega rojstva je postavljen na najvišji del ruševin starega rimskega templja, ki so navdušile arheologe ob odkrivanju ostankov Pompejev pri Neaplju.
Pred baziliko pa romarja pozdravijo jaslice, ki sta jih izdelala Jelka in Jože Žlaus iz Vojnika pri Celju.