Novi vzorci s starimi motivi

Čipkarska šola Železniki je izdala knjižico z novimi, sodobnimi vzorci čipk, zasnovanimi na starih motivih.

Železniki – Osnovna šola Železniki oz. njena čipkarska šola je pred kratkim izdala knjižico Izbrani motivi klekljane dediščine iz Železnikov. V knjižici sta se avtorici Irena Benedičič, vodja čipkarske šole, in Jana Rihtaršič, prav tako ustvarjalka na področju klekljanja, lotili rekonstrukcije načina izdelave izbranih motivov čipk, ki so jih v preteklosti v Železnikih pogosto izdelovali, in oblikovali nove vzorce s starimi motivi. Kot je pojasnila Benedičičeva, so se za izdelavo knjižice odločili, ker je klekljanje pomemben del kulturne dediščine Železnikov, poleg tega pa o izdelavi čipk, ki so jih nekoč klekljali v njihovih krajih, ni kaj dosti napisanega. »Skušali smo oživeti nekaj že pozabljenih motivov, jim dati sodoben pridih in upamo, da jih bodo spet začeli bolj klekljati.«

Avtorici sta izbrali pet starejših motivov, ki jih v knjižici, zasnovani kot priročnik, predstavljata v prenovljeni obliki – v vzorcih, ki oblikovno in aplikativno sledijo trendom razvoja čipke. Gre za motive jagodovo perje, marjetice, pike in polpajki, kolesa in knjižna kazalka, zasnovana po čipki 'metrovki', ki so jo nekoč pogosto uporabljali za všivanje v prte in posteljnino. »Material za izdelavo smo črpali iz Muzeja Železniki, kjer nam je na pomoč priskočila Katja Mohorič Bonča ter poiskala stare vzorce, ki jih hranijo, in čipke, sklekljane po njih,« je razložila Benedičičeva. Na osnovni starih vzorcev sta z Rihtaršičevo zasnovali sodobne vzorce, pri čemer sta ohranili motiv v čipki ter dodali še navodila za izdelavo in risbe v mednarodni barvni skali, univerzalnem jeziku klekljaric. »Vzorci so namenjeni starejšim učencem čipkarske šole in odraslim klekljaricam, pri čemer si še posebej želimo, da bodo tudi domačinke klekljale po teh motivih, prav tako pa bomo po njih ustvarjali v naši čipkarski šoli,« je povedala Irena Benedičič.

Publikacijo bogatijo tudi dokumentarne in umetniške fotografije čipk ter informacije o klekljanju oz. izbranih starih motivih. Umetnost sukanja belih niti se je v Železnikih razširila po letu 1880. Zaradi zamiranja železarstva so domačini iskali priložnosti za zaslužek in tako je bilo za klekljanje vse več zanimanja, kar je leta 1907 privedlo tudi do ustanovitve čipkarske šole. Za potrebe publikacije je muzejska kustosinja Katja Mohorič Bonča iskala tudi informacije pri starejših klekljaricah, ki so obiskovale čipkarsko šolo. Med drugim lahko preberemo, da so bile čipke z motivi jagodovega perja včasih znane kot 'železnikarske čipke', da so čipke z motivi marjetic verjetno uporabljali kot všitke za posteljnino in so bogatile balo domačih nevest, pri izdelavi pik so omenjeni tudi spomini pokojne Matijoucove Minke, ki je skupaj s sestrama naklekljala obleko za špansko princeso …

Izdajo knjižice je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo v sklopu razpisa, namenjenega nosilcem nesnovne kulturne dediščine. Za dodatne informacije je Benedičičeva na voljo na e-naslovu irena.benedicic@os-zelezniki.si.