Nova predsednica republike Nataša Pirc Musar je v petek kot vrhovna poveljnica slovenskih obrambnih sil prvič pregledala častno enoto Slovenske vojske. / Foto: Gorazd Kavčič

Posle prevzela prva predsednica

Po četrtkovi zaprisegi v državnem zboru je Nataša Pirc Musar dan kasneje še uradno prevzela posle predsednice republike v prihodnjem petletnem mandatu.

»Obljubljam vam, da vam bom ponižno služila. Brez čevljev drugih stopam na pot glasu. Glasu, ki se bo odzval vedno, ko bo ogrožena suverenost, ogrožena enakopravnost, ogrožena pravičnost in ogrožena socialnost ...«

Ljubljana – Petletni mandat je v petek začela prva predsednica republike v samostojni Sloveniji Nataša Pirc Musar. V predsedniški palači je prevzela predsedniške posle od svojega predhodnika Boruta Pahorja. Pred primopredajo poslov je Pirc Musarjeva kot vrhovna poveljnica slovenskih obrambnih sil pre­gledala častno enoto Slovenske vojske pred predsedniško palačo in se »na štiri oči« pogovorila s Pahorjem, ki se je po desetih letih na čelu države s funkcije poslovil z vojaškimi častmi.

Nataša Pirc Musar je kot predsednica republike zaprise­gla že v četrtek na slavnostni seji državnega zbora. V kasnejšem nagovoru se je zahvalila Borutu Pahorju za njegovo delo in poslanstvo. Napovedala je, da se bo še naprej borila za človekove pravice in dostojanstvo.

»Obljubljam vam, da vam bom ponižno služila. Brez čevljev drugih stopam na pot glasu. Glasu, ki se bo odzval vedno, ko bo ogrožena suverenost, ogrožena enakopravnost, ogrožena pravičnost in ogrožena socialnost,« je dejala.

Dodala je, da se bo še na­prej zavzemala za pravno državo, vladavino prava, temeljne človekove pravice in avtonomijo državnih podsistemov.

»Policija, vojska, diplomacija, zdravstvo in šolstvo so naša lastnina. Zato nam mora biti še kako mar, kako se s temi podsistemi ravna. Vsi moramo vedeti, kje se politika mora ustaviti, in vsak dan znova se moramo zavedati, da podsistemi služijo predvsem nam, prebivalkam in prebivalcem, ne oblastnikom,« je poudarila.

»V mednarodni skupnosti me boste prepoznali kot borko za človekove pravice, za sobivanje narave in človeka, za razumevanje možnosti in nevarnosti, ki jih prinašajo nove tehnologije, za povezovanje močnih, enako mislečih za pravice šibkih, za svobodne in profesionalne medije ter borko proti dezinformacijam in sovražnemu govoru,« je še dejala nova predsednica.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / nedelja, 16. avgust 2015 / 10:34

S knjigo v knjižnico pod krošnje

V Layerjevi hiši v Kranju lahko ob jutranji kavi, popoldanski limonadi ali večernem kozarčku vina v Knjižnici pod krošnjami preberete dobro knjigo, prebrskate priročnik in prelistate revijo ali časopi...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / torek, 16. maj 2017 / 19:26

Poldrugo stoletje Ivana Groharja

Groharja častimo kot malokoga, tako na Gorenjskem kot na Slovenskem. A ni bilo zmeraj tako, skozi življenje se je prebijal z mnogimi mukami, bilo je pravi pasijon, hude preizkušnje je preživljal tako...

Šport / torek, 16. maj 2017 / 19:21

Škofjeločan slavil v Kopru

Sašo Bertoncelj je tretjič zmagal na tekmi svetovnega pokala v športni gimnastiki.

Kronika / torek, 16. maj 2017 / 19:19

Uspel s tretjino zahtevka

Osem let po bombnem napadu na kranjsko policijsko stavbo, za kar sta bila neupravičeno obsojena Kranjčana Stanko Radojević in Dejan Savić, je sodišče slednjemu prisodilo 46 tisoč evrov odškodnine.

Žirovnica / torek, 16. maj 2017 / 19:18

Rojstni hiši bodo prenovili

Država napoveduje, da bo v prihodnjih letih prenovila Prešernovo in Finžgarjevo rojstno hišo.

GG Plus / torek, 16. maj 2017 / 19:13

Stodesetletni Sejalec v stotih Snovanjih

Stota številka Snovanj je v znamenju dveh obletnic: 150. obletnice rojstva slikarja Ivana Groharja (1867–1911) in 30. obletnice smrti kiparja Toneta Logonderja (1932–1987); dodajmo še tretjo: 110-letn...