Od ekonomista do slikopleskarja

So tudi vam starši v mladosti dejali: uči se, da boš postal zdravnik, pravnik ali ekonomist ...? Petra Gorečana iz Šenčurja starši na njegovi poklicni poti niso usmerjali ali ga prigovarjali, naj se odloči za poklic, ki tradicionalno sodi med elitne, a je kljub temu dokončal ekonomsko fakulteto. Poklic ekonomista pa ni bil tisti, ki bi Petra osrečeval, zato je sledil očetovim stopinjam in postal uspešen slikopleskar.

Pogosto se nam zdi, da bomo v poklicih, ki tradicionalno sodijo med elitne, zadovoljni in uspešni, tudi s polnimi žepi denarja, nasprotno pa, da nam bo udejstvovanje v obrtniških poklicih prineslo le garanje in mizerno plačilo. Da ni nujno tako, dokazuje Peter Gorečan, ki se je kmalu po tem, ko je uspešno zaključil Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, namesto pisarniško obarvanega dela ekonomista odločil za razgibano delo slikopleskarja. Da mu v roki bolj leži »penzel« kot »računalo« je spoznal med opravljanjem študijske prakse. »Službovanje v pisarni, kjer le slediš navodilom nadrejenih, mi ni dalo pravega občutka. Bolj domače sem se počutil na terenu, med ljudmi,« je dejal mladi slikopleskar.

Njegov oče Aleksander Gorečan je podjetje ustanovil v času krize, ki je leta 2008 svet v enem zamahu prepleskala s črno barvo. Sina Petra nikoli ni usmerjal ali ga spodbujal pri tem, da sledi njegovim slikopleskarskim stopinjam. Med šolanjem mu je sicer priložnostno pomagal, kasneje pa je prevladala želja, da postane del podjetja, saj je v njem videl priložnost za razvoj in napredek. »Nikoli nisem obžaloval, da sem namesto ekonomist slikopleskar. Imam sicer nekaj študijskih kolegov, ki so danes zelo uspešni na področju ekonomije in imajo bistveno višje plače kot običajni slikopleskarji, a tudi to ni zadušilo moje želje, saj svoje delo opravljam s srcem in strastjo,« je pripovedoval Peter Gorečan.

Ključna je izobrazba

Kljub temu da sta ekonomija in slikopleskarstvo dve različni si področji, pa imata po Gorečanovih besedah vseeno nekaj skupnega – pri obeh ima izobrazba pomembno vlogo, če želiš biti uspešen. »Na žalost je stopnja izobrazbe v naši stroki precej nizka, kar ni spodbudno. Spominjam se, da so tudi mene prijatelji spraševali, kaj ti bo fakulteta, če boš pa 'malar'. Ta miselnost se mi zdi popolnoma izkrivljena, saj je ravno znanje tisto, ki ti da ogromno konkurenčno prednost in širino na več področjih, naučiš se izstopati iz povprečja,« je pojasnil. Peter je slikopleskarsko znanje sprva črpal le v praksi, na gradbišču. Po končanem študiju je opravil mojstrski izpit, kasneje se je in se še vedno udeležuje raznih izobraževanj v slovenskih in tujih podjetjih. Največ koristnega znanja je prejel v Italiji, kjer so po njegovih besedah vodilni na področju arhitekture, oblikovanja in dizajna.

Ko se je pred leti pridružil podjetju, ga je z njegovo napredno vizijo povzdignil na višji nivo. Slikopleskarstvo in vgradnjo štukatur so namreč razširili na stensko dekorativo. Uvedel je novosti, nove materiale, tehnike in predvsem drugačen način razmišljanja in samega dela. »Še vedno je zakoreninjeno zmotno prepričanje, da slikopleskarji le barvamo stene na belo ali modro, Slovenci smo namreč glede igranja z barvami precej konservativni. Seveda to ne drži, slikopleskarji z ustreznim znanjem in izkušnjami stene vašega doma spremenijo v prave umetnije. Ravno za to gre pri stenski dekorativi, za umetniške in unikatne poslikave, ki iz prostora naredijo prijeten ambient. Moj oče je sicer nekoč dejal, da je dekorativa kot začimba, mora biti, a v pravi meri,« je pojasnil in nadaljeval: »Stena je ključen element doma, ne nazadnje hišo drži skupaj, zato verjamem, da se našemu poklicu obetajo še boljši časi. Vedno več je namreč takih, ki želijo, da so njihove stene lepe in ne le bele.«

Kvalitetne delovne sile je malo

Obrtniški poklici so dandanes vse manj razširjeni, morda tudi premalo cenjeni, a Peter meni, da se ta trend mišljenja počasi spreminja. »Kvalitetne delovne sile namreč ni na pretek, dobri mojstri smo redki, obenem pa precej zasedeni,« je poudaril in dodal: »Starši so nam res govorili, pojdi v šolo, da ti ne bo treba delati in boš veliko zaslužil, a danes zagotovo ni več tako. Delati moraš v vsakem poklicu, poleg tega je na trgu veliko visoko izobraženega kadra, ki ne dobi zaposlitve na svojem strokovnem področju, zato se podajajo tudi v obrtniške poklice, kjer pa je možnosti veliko več. Sicer pa obrtniški poklic ni le služba, je način življenja. Ne poznamo osemurnega delovnika, a tudi v redkokateri pisarni delajo le osem ur, zato pisarniški poklici glede tega niso več v prednosti.«

Slikopleskarski poklic je nekoč veljal za garaški in »umazan« poklic, a po Gorečanovih besedah postaja vedno lepši in »čistejši« poklic, saj je v proces dela vse bolj vključena sodobna tehnologija. »Ko je oče začel kot slikopleskar, je vsa dela opravil ročno. Danes imamo različne stroje, ki delo opravijo namesto nas, zato slikopleskarstvo ni več tako garaško, umazano in zaprašeno delo, kot je bilo nekoč. Včasih smo barvali z valjčkom, danes z brizgalno pištolo oziroma sistemom za brizganje barve na steno, ki omogoča, da je nanos barve enakomernejši. Vedno manj je človeškega in vedno več strojnega dela,« je pojasnil Peter, ki je skupaj z očetom med drugim obnavljal Plečnikove štukature v parlamentu in Filipov dvorec. »Oče je bil vedno odprt za nove ideje in moja mnenja. Nekoč je imel glavno besedo on, sedaj pa počasi jaz prevzemam vodilno mesto, a med razvojem podjetja sva si znanja in izkušnje delila ter vselej delala z roko v roki. Zgodilo se je, da si nisva bila enota, prepiri so ne nazadnje v družinskih podjetjih, kjer so vključeni vsi člani družine, neke vrste stalnica, a na koncu je bilo obema ključno, da ugodiva željam strank. Skupaj sva težila k temu, da je bil najin pristop, način komunikacije in dela na zelo visokem nivoju, saj daš tudi s kulturo vedenja poklicu pomen in vrednost.«

Enoten sistem šolanja

Peter Gorečan je v sklopu Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije del projekta Evropske unije, imenovanega Europa meister, v okviru katerega si prizadevajo za poenotenje poklica in izobraževalnega sistema v vseh državah članicah. »Za poklic slikopleskarja ima vsaka država svoj sistem izobraževanja, zato je šolanje v tujini precej oteženo. Projekt je namenjen ravno temu, da bi bilo izobraževanje v vseh državah enotno na način bolonjskega sistema, s čimer bi omogočili izmenjave v obliki Erasmusa in predvsem možnost, da znanje pridobivaš tudi zunaj meja domače države,« je pojasnil Peter Gorečan, ki je bil kot mladi slikopleskar del skupine, ki je sodelovala pri razvoju programa in opravila modul enotnega izobraževanja. »Program je bil sicer potrjen, a težava je z vnosom v posamezne države, saj številne izobraževalne ustanove nimajo ustreznih možnosti in pogojev, da bi ga lahko vključile v svoj šolski sistem.«

To je tisto, kar šteje

»Ne glede na to, ali si ekonomist ali slikopleskar, ključno je, da svoje delo opravljaš s srcem in strastjo, da vztrajaš in se nenehno izobražuješ, na ta način pa tudi napreduješ in se razvijaš. To pa je tisto, kar šteje v vsakem poklicu,« je ob koncu poudaril Peter Gorečan, ki bo ostal zvest slikopleskarskemu poklicu.

Zaupal nam je še, da tudi on svojih otrok ne bo usmerjal na njihovi poklicni poti, bo pa vztrajal, da se izobražujejo. »Izberejo naj si izobrazbo in poklic, kjer bodo v službo hodili z veseljem, ne le zato, ker morajo,« je sklenil Peter, ki skupaj z očetom Aleksandrom dokazuje, da si tudi v obrtniških poklicih lahko uspešen in od tega dobro živiš.