Jaslice celo v orehovi lupini

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Zanimivosti / / 18:30

V galeriji DPD Svoboda v Žireh so minulo soboto odprli vseslovensko razstavo jaslic, na kateri se s svojimi deli predstavlja okrog sedemdeset ustvarjalcev iz vse Slovenije. Ogledati si jo bo mogoče do 6. januarja.

Žiri – Po enoletnem premoru zaradi epidemije covida-19 so v Društvu ljubiteljev jaslic Slovenije letos znova pripravili Vseslovensko razstavo jaslic, tokrat v Žireh v sodelovanju z Občino Žiri in DPD Svoboda Žiri. »Tokratna razstava ponuja pregled jasličnega dogajanja zadnjega pol stoletja, predvsem pa poudari umetnine zadnjih let,« so poudarili v društvu. Na razstavi si je mogoče ogledati več kot sto jaslic, za izdelavo katerih so uporabili najrazličnejše materiale. Po besedah podpredsednika Društva ljubiteljev jaslic Slovenije Draga Kozinca so pri nas najpogosteje izdelane iz lesa, sicer pa bi lahko rekli, da ni materiala, iz katerega ni moč ustvariti jaslic. V Žireh je tako mogoče občudovati tudi jaslice iz gline, papirja, čipke, stekla, testa, keramike, medenega testa, voska, koruznega ličja, čebeljega voska, macesnovega lubja …

»Postavljanje jaslic ima visok in svet pomen. Jaslice naj nam pomagajo, da se Kristus ob vsakem božiču v nas znova rodi. Globoki smisel jasličarstva je ravno ta, da pripravimo Kristusu jasli, bivališče v svojih srcih,« je ob odprtju razstave poudaril predsednik Društva ljubiteljev jaslic Slovenije, pater Robert Bahčič. Kot so pojasnili v društvu, je na razstavi mogoče občudovati dela tako preprostih ustvarjalcev kot akademskih kiparjev in drugih vrhunskih umetnikov, poznanih širši javnosti. Med drugim so poudarili jaslice zdaj že pokojnih Maksima Gasparija in patra Wolfganga Koglerja, ki je ustvarjal v Pleterjah. »Marsikatero razstavljeno delo je krasilo razstave jaslic široma po Evropi, tudi na eni najbolj eminentnih razstav jaslic v Vatikanu,« je poudaril Kozinc. Med drugim je opozoril na jaslice akademskih kiparjev Jerneja Malija, Viktorja Konjedica in Ibija Gala. Na razstavi v Žireh so tudi jaslice iz papirja Maksima Gasparija. »Tako kot nekatere druge jaslice so tudi te postavljene v slovenski prostor – figure so oblečene v značilna slovenska oblačila, trije kralji pa so v slovenski, hrvaški in srbski noši, kar ponazarja takratno Kraljevino SHS,« je razložil Kozinc. Za ozadje je uporabil veduto Kranja. »Gasparijeve jaslice so po drugi svetovni vojni veljale za izgubljene, prvi, ki nu je znova uspelo zbrati vse figure, je bil pokojni Marjan Marinšek, zdaj pa jih hrani Andrej Korenč iz Virmaš.«

Najmanjše jaslice na razstavi so narejene v orehovi lupini iz koruznega ličja, Franc Temelj iz Žirov pa jih je postavil v steklenicah. »Evangelijsko zelo dovršene so jaslice Ane Korenč iz Virmaš, rojstvo Jezusa je prikazano zelo avtentično,« je razložil Kozinc in se ustavil tudi pri lesenih jaslicah Romea Volka. »Znan je po svoji 'presežni' govorici, s katero želi poudariti božanskost Marije in Jezusa.« Zato jaslice krasijo razni dodatki in zlati ornamenti. »V vseh njegovih jaslicah so vedno tudi vrtnice, ki po eni strani ponazarjajo božjo ljubezen, ki se je učlovečila, po drugi strani pa imajo vrtnice tudi trnje – torej že vidi Jezusa s trnjevo krono na križu.« Nekaj posebnega so tudi jaslice Marjana Vodnika iz Domžal iz enega kosa lesa v obliki srca, ki jih je poimenoval Srce krščanstva. »Mora res 'čutiti z lesom' oziroma neizmerno čutiti z naravo, da izkleše jaslice iz enega kosa in pri tem les ne razpoka.« Svoje jaslice je 'aktualiziral' Matjaž Bitenc iz Vodic, ki je vključil tudi požar na Krasu, nekaj posebnega pa so tudi jaslice Klavdije Simler v obliki torte. »Torta zato, ker praznujemo rojstvo Jezusa,« je pojasnil Kozinc.