Zmagovalni roman napisal najstnik iz Medvod

Andraž Babšek je avtor zgodovinskega romana z naslovom Junak, ki govori o generalu Rudolfu Maistru in borcih za severno mejo. Z njim je zmagal na natečaju knjižne založbe. Presenečeni so bili, ko so ugotovili, da je avtor star komaj petnajst let.

Pred kratkim je izšel zgodovinski roman Andraža Babška z naslovom Junak. S tem se je 15-letniku iz Preske uresničila želja, da bi izdal knjigo. Roman je napisal še kot učenec Osnovne šole Preska in se prijavil na anonimni natečaj knjižne založbe Kulturni center Maribor. Presenečen je bil, ko je dobil obvestilo, da je postal zmagovalec. Še bolj presenečeni pa so bili v založbi, ko so izvedeli, da je roman delo najstnika, ki se je pri teh letih poglobil v generala Rudolfa Maistra in borce za severno mejo.

Poudarja domoljubje

»Zgodovinski roman Junak sem prebral brez oddiha, saj me je njegova vsebina zelo prevzela. Preprosto nisem mogel verjeti, da lahko tako mlad fant ustvari zgodbo, ki temelji na zgodovinskih dogodkih v času velike vojne in po njej, predvsem v času generala Maistra,« so besede Aleša Ariha, predsednika Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Maribor. Zakaj prav roman o generalu Rudolfu Maistru? »Med vrednotami mi največ pomeni domoljubje, kar izpričuje tudi ta knjiga. Izpričuje moj osebni pogled na to, kako pomembno je, da smo domoljubni in da cenimo našo državo. Predvsem s tem bi se tudi sam identificiral, sploh pa s to knjigo. Nastajati je začela pred enim letom. Natečaj ni bil povod. Odločil sem se, da bi pisal o Rudolfu Maistru, ker se mi zdi, da bi lahko v Sloveniji bolj cenili domoljubje. Zakaj bi se samo pritoževali, kot to dela veliko ljudi? Odločil sem se, da jaz tega ne bom počel, ampak bom nekaj prispeval, in to s knjigo. Počasi je zorelo, pregledoval sem zgodovinska dejstva, se pogovarjal tudi z zgodovinarji, raziskoval ... In potem je tekst nastal. Malce sem brskal po založbah in opazil literarni natečaj za zgodovinsko delo na temo Beg časa. Sem si rekel, da je to točno za to knjigo, in poslal besedilo,« je pojasnil Andraž Babšek in dodal, da je roman Junak zgodovinska knjiga, ki vsebuje zgodovinska dejstva in je delno napisana tudi po resničnih dogodkih. »Nastopajo trije pripovedovalci, in sicer Alojz Derganec, ki je star približno petdeset let, Jani Šušnik z 18 leti in Josipina Lončar, ki jih ima čez šestdeset. Vsak čas Maistrovih bojev doživlja po svoje, dokler se enkrat na bojišču ne srečajo, in sicer Alojz kot častnik, Jani kot vojak, ki je bil ustreljen v nogo, in Josipina kot bolničarka. To je neki vrh zgodbe. Derganec je tudi Maistrov sopotnik in tu je vključena njegova pripoved, kako je bilo, ko so osvobajali Štajersko in Koroško.«

Stoji za tem, kar je napisal

General Rudolf Maister ga je prevzel zaradi svoje drže. »Najprej sem se srečal z njegovimi pesmimi. Ima posebno domoljubno držo, ki mi je zelo blizu in me zelo navdihuje. V njegovih pesmih sem opazil nagovore, kot je na primer Bratje! in potem naprej. To me je zbudilo in sem rekel, napišimo kaj o tem. Poglobil sem se in bilo je imenitno. Sem pa seveda prepričan, da moj slog pisanja lahko v naslednjih letih še dozori. Po mojem mnenju je to super knjiga, stojim za tem, kar sem napisal. Te vrednote zagovarjam in jih izžarevam, skušam prepričati tudi druge, da nas to lahko povezuje,« poudarja Babšek. Roman ima 261 strani, avtor pa upa, da ga bo v roke vzelo čim več ljudi, tudi mladih. »Vse bom naredil za to, da bodo po njem posegali tudi mladi. Roman bi rad predstavil v knjižnicah, osnovnih šolah ... To bi bilo zelo dobro. Z jezikom se jim zagotovo lažje približam. Jezik ni arhaičen, je takšen, da je tudi mladim dobro razumljiv. Verjamem, da se bodo iz knjige tudi kaj naučili, da jih bo zvabila k razmišljanju ... Prav vsakdo lahko razmišlja o tem, od mlajših do najstarejših bralcev.«

Dirigent v pevskem zboru

Andraž Babšek obiskuje konservatorij za glasbo in balet. Njegova ljubezen je kultura nasploh. Vse umetnosti so mu zelo všeč, tako literatura kot glasba in njuno povezovanje. Na konservatoriju je na glasbeni teoriji. Od spomladi je dirigent Pevskega zbora Jakoba Aljaža, piše tudi poezijo, poleg tega se ukvarja s šahom in karatejem ... In je najstnik, ki se rad druži. Dolgčas mu res ni. In želje za naprej? »Kar bo, bo. So ambicije, majhne želje, ki tlijo. Kar se izobraževalne poti tiče, pa bi rad po srednji šoli šolanje nadaljeval na akademiji za glasbo,« je zaključil.